Zaradi mišje mrzlice je več gozdarjev pristalo v bolnišnici

Letos je mišje leto, kot strokovnjaki poimenujejo leta, v katerih se poveča pojavnost mišje mrzlice, hude virusne bolezni, nevarne tudi za človeka. Letos je za to boleznijo v Sloveniji zbolelo že 92 ljudi. Nazadnje gozdar, ki je delal v Trnovskem gozdu, pred nekaj tedni kar štirje delavci na območju Predmeje. Eden je še v bolnišnici. Večjemu številu miši botruje predvsem bogat obrod bukve v gozdovih.

O takšnih prizorih zadnje tedne poročajo z vseh koncev Pri morske. Foto: Leo Caharija
O takšnih prizorih zadnje tedne poročajo z vseh koncev Pri morske. Foto: Leo Caharija

PRIMORSKA > “Letos je res ogromno miši. Okoli hiše sem našel že vsaj petnajst poginulih. Domačini jih opažajo po celi vasi in tudi na poljih,” pove Rihard Baša iz Jasena, ki se ukvarja s kuharsko dejavnostjo in je zato še toliko bolj pazljiv in v strahu, da miši ne bi prišle v stik s hrano. Podoben fenomen zaznavajo tudi drugod na Primorskem. “Mrtve miši videvamo povsod. Ob hišah, ob cesti, kar je zelo nenavadno,” je opazil bralec v Ravnici.

Nevarna mišja mrzlica

Na NIJZ pojasnjujejo, da je letos tako imenovano mišje leto in z njim velika nevarnost hemoragične ali mišje mrzlice. “Do 6. maja je bilo v Goriški statistični regiji potrjenih 16 primerov mišje mrzlice, lani v celem letu ni bilo primerov mišje mrzlice na našem območju, v celotni Sloveniji pa le 14 primerov,” je pojasnila epdemiologinja na novogoriški enoti NIJZ Tatjana Frelih.

Mladen Barić

samostojni podjetnik iz Črnega Vrha

“Doživel sem že ose, kače, tudi miši, toda ne v tako velikem številu. To je nenormalno. Na desetih metrih steče čez gozdno vlako deset, petnajst miši. Na poti od Črnega Vrha do Smrečja sem jih eno jutro naštel 28.”

Do četrtka je bilo letos po podatkih, ki jih NIJZ tedensko objavlja na svoji spletni strani, v Sloveniji 92 primerov. Največ primerov so zabeležili v osrednji in jugovzhodni Sloveniji, devet v primorsko-notranjski in en primer v obalno-kraški regiji.

Bolezen se z glodavcev, kot so miši, voluharji in podgane, na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev. Z izločki se lahko okužijo tudi hrana, voda in okolje. “V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic,” pojasnjujejo na NIJZ. V težjih primerih pa lahko pride celo do krvavitev in odpovedi delovanja ledvic. V petih do petnajstih odstotkih primerov se bolezen konča s smrtjo. Letos v Sloveniji k sreči ni umrl noben bolnik, večina okuženih je morala v bolnišnico.

Kot so sporočili z NIJZ, največji porast okužb z mišjo mrzlico lahko pričakujemo v maju in juniju, konec poletja pa naj bi populacija glodavcev začela upadati.

Gozdarji med najbolj ogroženimi

“Sodelavec se je slabo počutil, imel je močan glavobol, visoko vročino, bilo mu je slabo. Najprej smo vsi mislili, da ima covid-19. Ko je dobil negativen izvid, so ga v idrijskem zdravstvenem domu napotili v Ljubljano. Nato smo izvedeli, da gre za mišjo mrzlico in na spletu smo začeli iskati informacije. Zdaj je že tretji teden v bolnišnici. Prišlo je do zapletov, znakov odpovedi ledvic, težav s srcem. Poleg njega sta imela hujšo obliko še dva sodelavca, eden pa je imel blažje simptome,” je pojasnil samostojni podjetnik Mladen Barić iz Črnega Vrha, ki se ukvarja s sečnjo in spravilom lesa in je zadnje mesece za Slovenske državne gozdove izvajal sečnjo v gozdu na območju Predmeje.

Tudi tu in na širšem območju Trnovskega gozda domačini že nekaj tednov opažajo večje število gozdnih miši, voluharic in rovk. Barić, ki se z gozdarskimi opravili ukvarja že od leta 1992, ne pomni tako množičnega pojava. “Doživel sem že ose, kače, tudi miši, toda ne v tako velikem številu. To je nenormalno. Na desetih metrih steče čez gozdno vlako deset, petnajst miši. Na poti od Črnega Vrha do Smrečja sem jih eno jutro naštel 28,” je še povedal Barić.

92

primerov mišje mrzlice so od začetka leta zaznali v Sloveniji

Kot so pojasnili v družbi Slovenski državni gozdovi: “Nazadnje je prejšnji teden za mišjo mrzlico zbolel tudi eden od naših gozdarjev, ki prav tako dela na območju trnovskih in tolminskih gozdov in je trenutno še v bolnišnični oskrbi. Sklepamo, da so se s tem virusom vsi okužili pri delu v gozdu, predvsem pri izvajanju gozdnega reda, ko je potrebno zlagati vejevino in vrhače v kupe, da bi preprečili širjenje podlubnikov v iglavcih. Kot opažamo, je težava predvsem v tem, da ob prvih simptomih vsak pomisli na koronavirus in se zato izgubi dragoceni čas za začetek zdravljenja te nevarne bolezni.”

O porastu bolezni so takoj obvestili vse svoje zaposlene, pa tudi občini Ajdovščina in Nova Gorica.

Bogat obrod bukve

O izjemno velikem številu miši poročajo tudi obiskovalci Sviščakov in lastniki tamkajšnjih počitniških hišk. “V zadnjih desetih letih jih nisem videl toliko, kot sem jih letos. Veliko žira, dolga zima s snežno odejo in manj lisic so bili idealni pogoji, da so se namnožile,” ugotavlja dolgoletni oskrbnik planinskega doma na Sviščakih Milan Čosić.

Lani je bogato obrodila bukev, ki je najpogostejša drevesna vrsta v listnatih gozdovih, vendar pa ne obrodi vsako leto. “Praktično vse drevesne vrste so izjemno semenile. Posledično je nastalo zelo veliko razpoložljive hrane, na katero pa miši zelo hitro reagirajo s povečanjem številčnosti populacije,” pojasnjuje Peter Krma s postojnske enote Zavoda za gozdove.

Kot so sporočili z NIJZ, največji porast okužb lahko pričakujemo v maju in juniju, konec poletja pa naj bi populacija glodavcev začela upadati. Ob tem svetujejo, da se izogibamo mestom v naravi, kjer opažamo sledi in iztrebke glodavcev.

Pomembna je higiena

Pri delu v naravi, je pojasnila Frelihova, “pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh, ·uporabljamo zaščitno masko, skrbimo za higieno rok, med opravljanjem dela ne kadimo, ne pijemo vode iz izvirov, poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce, ne poležavamo in posedamo na golih tleh.” Posebej previdni moramo biti tudi pri spomladanskem čiščenju prostorov, ki so bili dlje časa zaprti

Če v hlevih in prostorih, kjer se nahajajo rejne živali, najdemo veliko število poginulih miši, je o tem treba obvestiti pristojnega veterinarja, še opozarjajo na NIJZ.


Najbolj brano