Za Šarca občine niso nebodigatreba

Povprečnina, ki jo od države prejemajo občine za izvedbo vseh z zakoni predpisanih nalog, bo v letu 2019 znašala 573,5 evra na občana. Vlada in predstavniki občinskih združenj so se za to višino dogovorili ob zavedanju, da makroekonomske razmere ne omogočajo višjega zneska.

 Dogovor med vlado in občinami je za zdaj zabeležen v pismu o 
nameri. Predlog mora zdaj še  v potrditev na vlado, na koncu pa bo 
povprečnino določil DZ z zakonom o izvrševanju državnega 
proračuna.  Foto: STA
Dogovor med vlado in občinami je za zdaj zabeležen v pismu o nameri. Predlog mora zdaj še v potrditev na vlado, na koncu pa bo povprečnino določil DZ z zakonom o izvrševanju državnega proračuna.  Foto: STA

LJUBLJANA > Vlada in občine so, kot je dejal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, prišle do solidnega kompromisa. Povprečnina v višini 573,5 evra je za dobrih 20 evrov višja, kot je letošnja povprečnina, a hkrati za 35 evrov nižja od predvidenih stroškov v letu 2019.

V zakonske spremembe za nižje stroške občin

Pričakovanja občin so bila višja, a na koncu so predstavniki treh reprezentativnih združenj razumeli splošno finančno sliko, je po podpisu dogovora o povprečnini za leto 2019 dejal premier Marjan Šarec. Po njegovih besedah še bolj kot višina povprečnine razvoj občin zavira nerazumna zakonodaja. Zaradi tega so se predstavniki vlade in občin zavezali, da bodo v naslednjih šestih mesecih skupaj pripravili zakonske spremembe za zmanjšanje stroškov občin.

Marjan Šarec

predsednik vlade

“Ni vprašanje višina povprečnine, vprašanje je, koliko nalog mora občina opraviti s tem zneskom.”

“Občine niso sindikati. Občine so lokalna veja oblasti, ki se jo že dolgo v naši državi dojema kot nekaj nepotrebnega in obrobnega,” je dejal Šarec, do nedavnega tudi sam župan. V preteklosti je državna oblast gledala na občine kot na problem, ko se je bilo treba z njimi dogovoriti o povprečnini, vendar pa mora odnos med vlado in občinami temeljiti na razumevanju, kaj te počnejo in kakšno razvojno vlogo imajo.

Zakon o financiranju občin je treba po mnenju Šarca prilagoditi, tako da bo bolj upošteval značilnosti občin. Teh ni mogoče obravnavati le skozi optiko glavarine. Že razpršena poselitev in višinska lega lahko povzročita, da bo imela neka občina v primerjavi z drugo znatno višje stroške vzdrževanja občinskih cest in zimskega pluženja, ne glede na število svojih prebivalcev.

573,5 evra na občana bo znašala povprečnina za leto 2019.

Pri načrtovanju sprememb bo treba odpreti tudi poglavje o pristojnosti občin. Šarec je kot primer izpostavil čiščenje vodotokov, ki zdaj ni v pristojnosti občin, čeprav si to pristojnost želijo. Na drugi strani bi jih bilo morda treba katere od pristojnosti razbremeniti.

Prihodnje leto konec barantanja

Minister za javno upravo Rudi Medved pričakuje, da bodo prihodnje leto sistem uredili na način, da bodo pristojnosti občin jasne in vnaprej definirane, višina povprečnine pa bi se določala po avtomatizmu in ne tako, “da bomo barantali vsako leto”.

Dogovor o višini povprečnine in obete za sodelovanje med vlado in občinskimi združenji pri pripravi sprememb zakonodaje pozdravljajo tudi v Skupnosti občin Slovenije in Združenju mestnih občin Slovenije. Matej Arčon, ki zastopa mestne občine, sicer pričakuje, da se bodo z vlado vnovič usedli za skupno mizo, ko bo znano, za koliko se bodo po koncu pogajanj s sindikati javnega sektorja povišali stroški za plače zaposlenih na ravni lokalne samouprave.

Izpostavil pa je še eno področje, na katerem občine brez dobrega sodelovanja z državno ravnjo ne morejo nič: črpanje evropskih sredstev. To je edini razvojni denar, do katerega lahko pridejo občine. Črpanje je bilo uspešno do leta 2014, ko je po Arčonovih besedah prejšnja vlada trend obrnila v drugo smer. Z zaključevanjem projektov sedanje perspektive bodo zato občine hitele do leta 2023. Ta vlada naj zato določi smer na podlagi dobrih izkušenj iz preteklih perspektiv, poziva Arčon.


Najbolj brano