Z novim letom spremembe pokojninskega zakona in trga dela

LJUBLJANA > Spremembe pokojninskega zakona obetajo enotno lestvico za odmero pokojnine za ženske in za moške. Pri moških bi se odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe do leta 2025 postopoma zviševal s sedanjih 57,25 odstotka na 63,5 odstotka. Za ženske takšen odmerni odstotek že velja.

Soglasje socialnih partnerjev, da je treba dvigniti odmerni odstotek, je eden ključnih dosežkov zakonskih sprememb, pravi ministrica za delo Ksenija Klampfer: “Gre za pomemben korak, s katerimi bomo zagotovili višje pokojnine in zvišali socialno varnost najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema.”

Obrtniki nezadovoljni z dvojnim statusom

Predlog, ki so ga včeraj na ekonomsko-socialnem svetu potrdili delodajalci in sindikati, vsebuje tudi spodbude za ostajanje v obveznem zavarovanju tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev. Med drugimi bi se zavarovancem pokojnina zvišala za 1,36 odstotka za vsakega otroka, vendar za največ tri otroke. Zavarovanec, ki bi se upokojil predčasno, do tega zvišanja ne bi bil upravičen.

Kdor bi ostal v obveznem zavarovanju tudi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, bi si s tem pokojnino vsako leto zvišal za tri odstotke (1,5 odstotka na vsakih šest mesecev). To poviševanje bi veljalo največ tri leta.

Zaposleni, ki se po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev še ne bodo želeli upokojiti, bi po predlogu prva tri leta poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov. S to rešitvijo sicer ostajajo nezadovoljni v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer še naprej vztrajajo, da bi morali imeti obrtniki, ki želijo po 40 letih dela nadaljevati s svojo dejavnostjo, prejemati polno pokojnino.

Po pokojninski reformi, ki je začela veljati leta 2013, imajo zaposleni, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, pravico, da poleg plače prejemajo 20 odstotkov svoje pokojnine.

Hitrejša aktivacija brezposelnih

Socialni partnerji so kot primernega za obravnavo na vladi ocenili tudi predlog novele zakona o urejanju trga dela. Ta med drugim spreminja pogoj za prejemanja nadomestila za brezposelnost. Delavcu po sedanjem sistemu nadomestilo pripada po devetih mesecih zavarovalne dobe, po novem bi mu po desetih. Novela predvideva tudi zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost, in sicer s 350 evrov bruto na 530 evrov bruto.

Ukrepi v tej noveli so v precejšnji meri namenjeni hitrejši aktivaciji brezposelnih oseb na trg dela. Zavod za zaposlovanje bi po novem iz svojih evidenc brisal brezposelne osebe, ki bi, denimo, odklonile vključitev v program aktivne politike zaposlovanja ali pa zavrnile primerno zaposlitev. Za tujce, ki bi se želeli vpisati v evidenco brezposelnih, pa se uvaja dodaten pogoj, to je znanje slovenščine na najosnovnejši ravni A1.

Socialni partnerji imajo dovolj soliranja Levice

Delodajalci so sporočili, da do nadaljnjega ne bodo sodelovali v socialnem dialogu, saj se ne strinjajo, da se predloge zakonov v DZ vlaga mimo ekonomsko socialnega sveta (ESS). To moti tudi sindikate. Kritike letijo na stranko Levica, kjer odgovarjajo, da ne bodo pristali na izsiljevanje “predstavnikov kapitala”.

Sodu je izbil dno zakonski predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. O rešitvah, s katerimi Levica pogojuje podporo proračunu, socialni partnerji niso obveščeni. Mimo ESS so šli tudi nekateri drugi zakoni, v katere se doslej ni posegalo brez iskanja soglasja socialnih partnerjev.

Po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jožeta Smoleta se je začelo z zvišanjem minimalne plače, nadaljevalo z novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva izboljšanje plačila študentskega dela. Neusklajen s socialnimi partnerji je bil tudi predlog novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki predvideva, da bi bili vsi starši upravičeni do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan. “Socialni dialog je mrtev,” zato pravi Smole.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je, kot pravi, Levico že večkrat opozorila, “da se tako ne dela.” S potjo, ki jo ubira Levica, se ne strinjajo niti v sindikatih. Vidijo jo kot odmik od socialnega dialoga. “Danes nam lahko to ustreza, ko se zamenja partner, pa lahko pridejo stvari, ki nam ne bodo všeč, zato si želimo, da se to postopkovno uredi in da ESS neposredno ali prek svojih pogajalskih skupin razpravlja o vseh pomembnih temah,” pojasnjuje Peter Majcen iz Konfederacije sindikatov 90. Predsedniki vseh sindikalnih central so zato včeraj pisali pismo premierju Marjanu Šarcu. Povabili so ga, naj se na sestanku s člani ESS pogovori, kakšna je prihodnost socialnega dialoga. “Do takrat pa vas pozivamo, da storite vse, kar je v vaši moči, da koalicijske stranke ne bodo podpirale predlogov zakonov, ki niso usklajevani v socialnem dialogu, kljub temu da bi morali biti,” so dodali.

V Levici so se ostro odzvali na dogajanje: “Odziv predstavnikov kapitala in suspenz delovanja ESS je direkten poskus posega v avtonomijo političnih strank in v demokratični postopek v državnem zboru.” Ko so se v preteklosti mimo ESS sprejemale spremembe, ki so šle v korist bogatim, “predstavniki kapitala” na ESS s tem niso imeli težav, so zapisali v odzivu. Zakonski predlogi, ki jih je v postopek vložila Levica, so opozicijski, Levica pa ni partner ESS, še odgovarjajo v stranki.