Vlaste Nussdorfer še en mandat ne zanima

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predsednika republike Boruta Pahorja seznanila, da se ji bo 23. februarja prihodnje leto iztekel šestletni mandat. Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov se ne bo odzvala, v tem času tudi ne bo podala soglasja k morebitnemu predlogu, so sporočili pri varuhu.

LJUBLJANA > Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se mora postopek za izvolitev novega varuha začeti najpozneje šest mesecev pred datumom izteka šestletnega mandata.

Varuhinja meni, da je prav, da to dovolj zgodaj sporoči javnosti, saj na to temo že dobiva številna vprašanja.

Slovenija je imela pred Vlasto Nussdorfer tri varuhe človekovih pravic: Ivana Bizjaka, Matjaža Hanžka in Zdenko Čebašek-Travnik.

“Delo varuhinje človekovih pravic je vsa leta opravljala z empatijo in veliko zavzetostjo, zato bo funkcijo z zadovoljstvom predala naslednici ali nasledniku,” so zapisali.

Odločitev o imenu kandidatke ali kandidata, ki jo bo ali ga bo predlagal v izvolitev državnemu zboru, bo najprej na predsedniku republike, predlog pa bo moral nato dobiti še dvotretjinsko večino glasov vseh poslank in poslancev, torej najmanj 60.

Zgolj v primeru, da nihče izmed kandidatk ali kandidatov ne bi imel podpore predsednika republike in tudi zadostnega števila glasov poslancev, bi Vlasta Nussdorfer razmislila o morebitni podaji soglasja k novi in hkrati tudi zadnji možni kandidaturi, so še dodali v njenem kabinetu.

Nussdorferjeva je mandat nastopila 23. februarja 2013. Funkcijo varuha človekovih pravic opravlja kot četrta po vrsti. Pred njo so bili varuhi Zdenka Čebašek-Travnik, Matjaž Hanžek in kot prvi Ivan Bizjak.

Institucijo varuha je vpeljala že ustava, sprejeta decembra 1991, vendar pa je prvega varuha Slovenija dejansko dobila v letu 1994 po tistem, ko je bil konec leta 1993 sprejet zakon o varuhu človekovih pravic. Kot predhodnik varuha pa je v Sloveniji imel pomembno vlogo leta 1988 ustanovljeni Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

---