Vlada v torek na obisku v obalno-kraški regiji

Vlada bo v torek obiskala obalno-kraško regijo. Najprej se bo ministrska ekipa sestala na delovnem posvetu v Kopru, obisk pa bo sklenila z javno tribuno o razvoju regije. Obisk vlade se ne bo mogel izogniti posebnostim edine statistične regije z izhodom na morje.

KOPER > V okviru obiska se bodo predsednik vlade Janez Janša in ministri ter ministrice srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji, so napovedali v vladi.

Kmetijski minister Jože Podgoršek bo v ponedeljek obiskal pršutarno v Lokvi ter Ribogojnico Fonda v Seči, v torek pa se bo v Portorožu udeležil strateškega foruma pijač. V izolski splošni bolnišnici so napovedali, da bodo ob obisku ministra za zdravje Janeza Poklukarja odprli nov center za hemodializo.

Obalno-kraška statistična regija po podatkih Sursa obsega osem občin in le dobrih tisoč kvadratnih kilometrov površin, s čimer je ena manjših v državi. V letu 2019 je v regiji živelo šest odstotkov prebivalcev Slovenije. Je pa pomen te edine statistične regije z izhodom na morje zaradi njenih posebnosti mnogo večji.

V Kopru o drugem tiru in dodatnem vodnem viru za slovensko Istro

V Kopru je edino slovensko tovorno pristanišče in slovensko okno v svet. Luka Koper je v zadnjih letih izvedla obsežen investicijski program, ki ga je kronala s podaljšanjem obale kontejnerskega terminala. Za uspešno konkurenco tujim pristaniščem ter nadaljnjo rast tako pristanišča kot celotne logistične panoge v državi pa bo ključnega pomena pravočasna izgradnja drugega železniškega tira Divača-Koper, čemur se ob obisku vlade verjetno ne bodo mogli izogniti.

Aktualno vprašanje bo gotovo tudi zagotovitev dodatnega vodnega vira za slovensko Istro, pri čemer občine v statistični regiji ne najdejo skupnega jezika. Štiri istrske občine zagovarjajo rešitev z izvedbo akumulacije Padež/Suhorca v Brkinih, kar je kot najprimernejšo rešitev prepoznalo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Prebivalci Brkinov pa tej rešitvi nasprotujejo in pri tem opozarjajo na po njihovem prepričanju škodljive vplive na okolje načrtovane ogromne akumulacije.

Občutnejše zmanjšanje prihodkov gostinsko-turističnih podjetij v primerjavi s preostankom države

V luči težav gostinsko-turistične panoge zaradi epidemije covida-19 bo verjetno tudi to tema pogovorov, saj je gostinska dejavnost eden od najpomembnejših zaposlovalcev v regiji. Težave panoge so se lani odrazile tudi v občutnejšem zmanjšanju prihodkov podjetij v regiji v primerjavi s preostankom države. Po podatkih Ajpesa so gospodarske družbe obalno-kraške regije lani ustvarile 4,207 milijarde evrov prihodkov oziroma 14 odstotkov manj kot v predhodnem letu.

Neto čisti dobiček vseh gospodarskih družb v regiji je v letu 2020 dosegel 113,45 milijona evrov, kar je 40,3 odstotka manj kot predlani. Zmanjšanje neto čistega dobička je bilo sicer podobno kot drugod po državi. Neto dodana vrednost se je v letu 2020 zmanjšala za sedem odstotkov na dobrih 857 milijonov evrov, število zaposlenih pa se je zmanjšalo za tri odstotke na 21.560.

V Izoli o kulturnem centru in cestni povezavi do meje s Hrvaško

Da bo izolska občina ob obisku vlade kot najpomembnejši projekt izpostavila gradnjo istrskega kulturnega centra v Izoli, ki bi postal referenčni center za vse kulturne dejavnosti v občini, je že v sredo napovedal župan Danilo Markočič. "O tem se bomo na ravni ministrstva in vlade tudi pogovarjali. Verjamem, da bodo tudi oni razumeli našo potrebo," je dejal izolski župan.

Na izolski občini so navedli še, da bo med temami srečanja tudi problematika dokončanja hitre ceste Jagodje-Lucija oziroma gradnje sodobne cestne povezave do meje s Hrvaško. Kot je znano, se istrske občine zavzemajo za prioritetno izgradnjo sodobne ceste na relaciji Koper-Dragonja.

V Piranu o denarju za ribiško pristanišče na Seči

Na piranski občini bodo vladi izpostavili problematiko pridobivanja dodatnega denarja za gradnjo ribiškega pristanišča na Seči. Ta je nujna za postopno urejanje degradiranega območja Jernejevega kanala, so pojasnili na Občini Piran.

Staro in dotrajano ribiško pristanišče, ki leži na ustju Jernejevega kanala in ob robu solin, želijo urediti, za kar ima občina izdelane projekte in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Naložba je ocenjena na približno štiri milijone evrov, ki jih občina ne more samostojno zagotoviti v celoti.

---