Vlada v DZ pošilja predlog zakona o interventnem odvzemu medveda in volka iz narave

Vlada je na današnji dopisni seji določila besedilo predloga zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, ki ga v obravnavo v DZ pošilja po nujnem postopku. Po predlogu bi se do iz narave odvzelo 200 medvedov in enajst volkov.

Iz narave bi odvzeli enajst volkov.
Iz narave bi odvzeli enajst volkov. 

LJUBLJANA > Po predlogu interventnega zakona bi se 200 medvedov, od tega jih je 175 predvidenih za odstrel, 25 pa so predvidene izgube zaradi drugih vzrokov, iz narave odvzelo do konca aprila 2020. Medtem bi lovci 11 volkov lahko odstrelili v času od uveljavitve zakona do konca januarja 2020 ter nato še v septembru 2020.

Odstrel volkov v bližini pašnikov, medvedov pa v bližini naselij

"Takšna časovna dinamika odvzema iz narave upošteva obdobja, ki so najbolj kritična za razmnoževanje (parjenje in poleganje ter vzgoja mladičev) zadevnih vrst. Predviden odvzem živali s tem zakonom se lahko preseže le zaradi izjemnega odstrela ali izgub," so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Odstrel medvedov se sicer izvaja prednostno okoli naselij in na območjih, kjer so škodni primeri zaradi medveda pogostejši. Medtem se odstrel volkov v primerih ponavljajočih škod prednostno izvaja na pašnikih ali v njihovi neposredni bližini.

Interventni zakon je pripravljen zaradi sodnega zadržanja odstrela, in sicer z namenom uravnavanja populacije. "Povečanje gostote obeh vrst (rjavi medved in volk) je povzročilo, da so te živali v zadnjem obdobju spremenile način obnašanja, in tako predstavljajo neposredno grožnjo za prebivalce in njihovo premoženje," so poudarili na vladi.

Tako medved kot volk sta v ugodnem stanju, trend rasti populacije je bil v zadnjih letih izrazit. "Temeljni cilj zakona je tako interventni poseg v populacijo rjavega medveda in volka in s tem ustavitev rasti gostote obeh populacij," so pojasnili.

“Ob takšni situaciji obstaja zelo visoka realna bojazen napada medveda na človeka”

Današnjih razmer se po pojasnilih vlade ne da več reševati le z izjemnimi odstreli po odločbah, ker se s temi odstreli ne da vplivati dovolj na uravnavanje velike gostote populacij.

"Ob takšni situaciji obstaja zelo visoka realna bojazen napada medveda na človeka. Za rešitev nastale situacije ni druge zadovoljive možnosti, kot je takojšnje uravnavanje številčnosti populacije obeh vrst," so poudarili.

Druge možnosti za zmanjšanje populacije, kot so odlov in preselitev, kastracija, kontracepcija in podobno, po oceni vlade niso primerne.

Preselitve namreč ne prispevajo bistveno k zmanjševanju populacije. Intervencijska skupina je večkrat uporabila za medvede v bližini naselij metodo ulova in preselitve. Izkušnje so po navedbah vlade pokazale, da so se preseljeni medvedi redno vračali, zato ta metoda za reševanje problematike habituiranih medvedov ni učinkovita.

Drugi posegi v populacijo, kot so na primer kastracije ali kontracepcije, niso dovoljeni po zakonodaji s področja varstva narave ali področja zaščite živali, so še pojasnili na vladi.

Interventni zakon je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na vlado pa ga je vložilo ministrstvo za okolje in prostor, pod okrilje katerega sicer sodi upravljanje z zvermi.

Vlada odvzem medvedov in volkov iz narave vsako leto ureja z odloki. Za letošnjo sezono odstrela volka po dveh sodbah upravnega sodišča ni predvidela, na podlagi ocene zavoda za gozdove je predvidela le odvzem 200 medvedov iz narave, a se odstrel ne izvaja, saj je upravno sodišče odpravilo in v ponovni postopek vrnilo prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave.

Sodišče je odlok o odvzemu osebkov rjavega medveda in volka iz narave zavrnilo, ker okoljsko ministrstvo ni uspelo dokazati družbene nesprejemljivosti medveda in volka v primeru preštevilčne populacije.

"Ministrstvo za okolje in prostor je utemeljevalo, da bo z rednim odvzemom, ki ga predpiše zavod za gozdove, zmanjšalo populacijo na družbeno sprejemljivo raven, družbeno sprejemljivost oz. nesprejemljivost pa so merili z anketami, kar je bilo za sodišče premalo utemeljeno dejstvo," je v torek spomnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.


Najbolj brano