Vlada sprejela predlog prenove gradbeno-prostorske zakonodaje

Vlada je danes potrdila predloga novega gradbenega zakona in novega zakona o urejanju prostora. Sedanji sistem se ne bo spremenil, ampak bo nadgrajen, tako da bodo postopki gradnje objektov in umeščanja v prostor enostavnejši in hitrejši, je na novinarski konferenci ministrstva dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

LJUBLJANA > "Zakona pomembno nadgrajujeta sedanji sistem gradnje objektov in urejanja prostora," je dejal minister. Zakonodaja gre po njegovih besedah v smeri birokratske razbremenitve, poenostavitve in pospešitve postopkov umeščanja v prostor in gradnje objektov.

“Sistema ne postavljamo na glavo, temveč ga izpopolnjujemo”

Spremembe so pripravili na podlagi ugotovitev glede dosedanjega izvajanja zakonov. Pri gradbenem zakonu "ohranjamo koncept, kot ga je zastavil zakon, ki je začel veljati sredi leta 2018, in sistema ne postavljamo na glavo, temveč ga izpopolnjujemo", je dejal minister.

Pri tem je poudaril, da pri poenostavitvah in skrajševanju postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja ne posegajo v "razmeroma visoke" standarde varovanja okolja in narave ter pravico sodelovanja javnosti v postopkih, ko to opredeljujejo aarhuška konvencija in evropske direktive.

Možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v roku 30 dni

Med ključnimi rešitvami je izpostavil možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni v "razmeroma neproblematičnih primerih", torej če bo imel investitor vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne bo nasprotoval. "Želimo, da se gradbena dovoljenja izdajajo učinkovito in tam, kjer ni problemov, tudi zelo hitro," je dejal.

Pomembno je po njegovem mnenju tudi, da bo novi zakon dal dodatno pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki.

Zakon bo poenostavil pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše. Za to bo potrebna izjava nadzornika gradnje, da je bila ta skladna s projektno dokumentacijo in da izpolnjuje bistvene zahteve. Pri tem ne bo pogoj, da je dokončan ovoj stavbe oz. fasada; to bo investitor dolžan narediti v treh letih. Kot je dejal Vizjak, želijo s tem predvsem na podeželju, "kjer je gradnja tradicionalno nekoliko daljša", dati možnost vselitve v hiše, preden je končana fasada.

Po novem bo mogoče objekte, ki ne potrebujejo okoljske presoje, mogoče začeti graditi že na podlagi dokončnega (ne šele pravnomočnega) gradbenega dovoljenja. Nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov bodo lahko po predlogu izvajali tudi občine, je dejal.

Predlog novega zakona o urejanju prostora prav tako ne ruši sedanjega koncepta, saj so prostorski načrtovalci opozorili, da ne bi bilo modro obstoječega sistema obračati na glavo, temveč ga le izboljšati. "To delamo," je povedal Vizjak in izpostavil uvedbo projektnega vodenja izdelave prostorskih aktov. Po njegovih besedah predvidevajo, da se bo zaradi sprememb čas priprave občinskih prostorskih načrtov in občinski podrobnih prostorskih načrtov skrajšal vsaj za polovico.

Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina. Postopki načrtovanja posegov v prostor in postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli vzporedno - postopka celovite presoje vplivov na okolje in priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana.

---