V nižinah pravo poletje, v gorah pa še zima
Slovenija
13. 06. 2019, 12.58
, posodobljeno: 14. 06. 2019, 07.32
“V gorah je trenutno še vedno zima, sneg pokriva posamezne planinske poti in predvidevamo, da se bo obdržal še pozno v avgust,” opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi. Kljub snegu pa se začenja poletna planinska sezona, ki terja nekoliko več previdnosti.
V poletnih dneh se obisk gora izjemno poveča. Foto: Manca Čujež
SLOVENIJA
> V slovenskih gorah vsako leto naštejejo približno 1,7 milijona obiskovalcev, med poletno sezono je obisk še večji ko sicer. Letos so razmere še posebej zahtevne, saj so zaradi pozno zapadlega majskega snega marsikje še povsem zimske razmere, opozarjajo na PZS.
“Razmere so zelo resne. To je pokazal tudi minuli konec tedna, ko smo imeli že kar nekaj reševanj ljudi, ki neprimerno opremljeni zaidejo v gore,” pravi Matjaž Šerkezi. Kljub temu, da se prava sezona še ni začela, so v slovenskih gorah letos našteli že 196 nesreč, v katerih je umrlo 15 ljudi.
196 nesreč se je letos že zgodilo v gorah,
15 ljudi je v teh nesrečah umrlo.
“Na posameznih delih predvidevamo, da se bo sneg, predvsem v senčnih legah, obdržal še julij, tudi avgust,” pojasnjuje Šarkezi in dodaja, da ponoči še vedno zmrzuje in pri tem nastane nekakšen kompakten led. Posebej nevaren je led, ki se izteče na melišča. “Če se ta pod težo noge ne zlomi, skoraj ni možnosti, da ne bi zdrsnili. Posledično je to povezano s poškodbami,” opozarja Šerkezi.
Dodatna težava so robne zevi, ki nastajajo ob skalah, kjer se sneg topi. “Te so lahko globoke več metrov, lahko pride do zlomov in treba je biti zelo previden,” svetuje Šerkezi. Obiskovalcem gora tudi svetuje, naj pred odhodom v gore preverijo, katere planinske koče so že odprte, saj bodo številne zaradi snega začele obratovati kasneje, vse informacije o tem pa so objavljene na spletni strani PZS.
Ostale nevarnosti v gorah so klasične. Ob popoldnevih grozijo popoldanske nevihte, poti so spomladi običajno še neočiščene in polne nevarnega kamenja, zato na PZS letos promovirajo uporabo varnostne čelade. Dobro se je pozanimati tudi o varnosti poti.
“Spomladi so določeni deli planinskih poti lahko poškodovani. Sneg včasih za sabo potegne skale, te pa kline. Če ni prehoda, se je na takem mestu najbolje obrniti in o poškodovani poti obvestiti PZS,” svetuje Šerkezi.
Na PZS planincem svetujejo primerno obutev, ki varuje gležnje in prste na nogi, ter primerno velikost nahrbtnika, lahka oblačila ter dolge hlače, ki ščitijo pred praskami, soncem in piki. V nahrbtniku naj bodo zaščitna očala, čelna svetilka, ki je ne more nadomestiti svetilka na telefonu, kapa in rokavice, beležka in pisalo, plastična cevka za vodo pod kakšnimi balvani ter prva pomoč.
V višjih legah so potrebni tudi samovarovalni pas, plezalna vrv, letos pa še posebej cepin in dereze. Pri slednjih je treba preveriti tudi, ali so primerne za čevlje, v katerih gremo v gore.
Šerkezi zagovarja tudi uporabo planinskih kart, vendar je treba biti pozoren na njihovo starost. “Pametni telefon seže le do naše pameti, signala in trajanja baterije. Dobro je imeti še kompas, da lahko določimo, kje smo,” dodaja. Prednost posebnih digitalnih kart za telefone pa je, da vedno lahko natančno določimo svojo lokacijo. Tistim, ki se v gorah izgubijo, pa Šerkezi svetuje, naj poskusijo najti pot nazaj do markacije ali prve znane točke in naj ne vztrajajo v smeri, ki je ne poznajo.