V Ljubljani dvomijo v smiselnost lestvice najčistejših mest v Evropi glede kakovosti zraka

Iz podatkov najnovejšega pregleda kakovosti zraka evropskih mest, ki ga je objavila Evropska agencija za okolje (EEA), izhaja, da so finsko mesto Oulu ter švedski mesti Uppsala in Umea najčistejša mesta v Evropi glede kakovosti zraka. Ljubljana pa se na lestvici uvršča na 652. od skupno 761 mest, potem ko je bila lani na 709. mestu.

Lestvica kakovosti zraka v evropskih mestih tako po pojasnilih EEA omogoča primerjavo mest na podlagi izpostavljenosti prebivalstva ključnim onesnaževalcem, kot so delci PM 2,5, dušikov oksid in prizemni ozon, ter povezanega tveganja umrljivosti v letih 2024 in 2025.

Na Molu ob tem izražajo predvsem dvom v pavšalno primerljivost mest ter v smiselnost takšne lestvice. "Metodologija za izračun uvrstitve na lestvici je zelo zapletena, manjša mesta, kamor sodi tudi Ljubljana, dodatno uteži z nam nepoznanim faktorjem. Prav tako ni jasno, ali so merilna mesta v posameznih mestih med seboj primerljiva, denimo lokacijsko, in ali so vsa merilna mesta sploh aktivna celo leto. Pogled na zemljevid merilnih mest, ki v realnem času izkazuje vrednosti posameznih parametrov, namreč dokazuje ravno nasprotno - številna merilna mesta po evropskih mestih so dan za dnem neaktivna, torej brez podatkov," so navedli.

Po njihovem prepričanju bi bil za realno primerjavo kakovosti zraka v mestih namesto lestvice "občutno primernejši zemljevid merilnih mest z izmerjenimi vrednostmi posameznih parametrov v realnem času". Ta bi namreč po njihovem mnenju omogočil reprezentativen in transparenten vpogled v trenutno stanje zraka in onemogočil napačne zaključke in interpretacije.

"Poleg tega je javnosti smiselno predstaviti učinkovitost ukrepov in trend izboljšanja ali poslabšanja kakovosti zraka v posameznem mestu, ne pa jih zgolj razvrstiti po posameznih kriterijih brez upoštevanja številnih drugih izhodišč, ki nedvomno tudi vplivajo na kakovost zraka," so kritični na občini.

Ob tem so poudarili, da dolgoletni niz podatkov kakovosti zraka na vseh merilnih mestih v prestolnici izkazuje "izrazit trend upadanja vrednosti posameznih parametrov kakovosti zraka". "Kar zagotovo ni naključje, ampak rezultat izvajanja premišljenih in učinkovitih ukrepov. Letne vrednosti posameznih parametrov so pod mejnimi vrednostmi, skladno z veljavno zakonodajo. Izjemno nas veseli, da so vrednosti posameznih parametrov za leto 2025 še bistveno nižje, oziroma kakovost zraka v Ljubljani je bila v lanskem letu najboljša, od kar sistematično izvajamo meritve," so podčrtali.

Med drugim so spomnili na to, da je globalna okoljska neprofitna organizacija CDP (Carbon Disclosure Project) Ljubljani podelila prestižno oceno A, ki "dokazuje visoko raven razkrivanja okoljskih podatkov in napredne pristope k okoljskemu upravljanju". "Visoko priznanje potrjuje, da na Molu nismo zgolj sledilci podnebnih politik, temveč jih aktivno soustvarjamo z jasno vizijo, dolgoročnim strateškim načrtovanjem, podatkovno podprtimi odločitvami in medsektorskim sodelovanjem," so poudarili.

Med prvo dvajseterico evropskih mest z največjo kakovostjo zraka sicer prevladujejo predvsem finska, švedska, estonska, islandska in norveška, med njimi tudi Talin in Reykjavik. Poleg Ljubljane je izmed slovenskih mest na lestvico uvrščen še Maribor, ki je letos zasedel 516. mesto, lani pa 589. mesto. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so ob objavi posodobljenega evropskega pregledovalnika zraka v mestih pojasnili, da vir za pripravo poročila EEA predstavljajo njihovi podatki. Ti so po njihovih zagotovilih preverjeni, redni in primerljivi.

Po pojasnilih agencije je uporabljena metodologija za razvrstitev držav na lestvico ostala enaka kot lani. "Preverja, kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi v mestu gleda na drobne delce PM 2,5, dušikov dioksid in prizemni ozon. Metodologija upošteva tudi, kakšno tveganje za prezgodnjo smrt povzročajo posamezna onesnaževala," so navedli in dodali, da so bili upoštevani podatki za leti 2024 in 2025.