V garsonjeri ne bo več 50 ljudi

Po novem ne bodo več mogoče fiktivne prijave na naslovih, kjer sploh ni minimalnih pogojev za bivanje. Tako vsaj obeta spremenjeni zakon o prijavi prebivališča, s katerim želi država stopiti na prste tistim, ki se prijavljajo v garsonjere, kjer že “živi” 50 ljudi, ali pa v skladiščne prostore in podobne objekte.

Zdaj veljavni zakon ne preprečuje zlorab pri prijavi stalnega ali 
začasnega prebivališča. Foto: STA
Zdaj veljavni zakon ne preprečuje zlorab pri prijavi stalnega ali začasnega prebivališča. Foto: STA

LJUBLJANA > Zdaj veljavni zakon ne preprečuje zlorab pri prijavi stalnega ali začasnega prebivališča. Novi naslov je bilo doslej mogoče prijaviti na kateri koli upravni enoti v Sloveniji, preverjanje resničnosti podatkov je bilo dolgotrajno in neučinkovito. To je po ugotovitvah ministrstva za notranje zadeve vodilo v zlorabe: od fiktivnih prijav z namenom izkoriščanja socialnih transferjev do tega, da so delodajalci kar v skladišča nameščali na desetine tujih delavcev.

Brez vprašanj o veri in narodnosti

Po novem bo za prijavo prebivališča veljala krajevna pristojnost; posameznik bo lahko prebivališče prijavil le na upravni enoti, pod katero sodi naslov bivališča. S tem naj bi se zmanjšalo število zlorab, saj naj bi domače upravne enote bolje poznale razmere v svojem okolju. Postopek preverjanja, ali se lahko oseba prijavi na določenem naslovu, bo krajši.

Stalno ali začasno prebivališče bo treba prijaviti na upravni enoti, kjer se nahaja naslov bivališča.

Del stavbe, v kateri bo nekdo želel prijaviti stalno ali začasno bivališče, bo moral biti namenjen stanovanjski rabi. Upravne enote bodo morale po novem tudi preverjati velikost stanovanja, kamor se želi oseba prijaviti, in število prebivalcev, ki so tam že prijavljeni. Bivanjske kriterije bo v pravilniku predpisal minister za notranje zadeve ob soglasju ministra, ki je prisojen za stanovanja.

Ni pa v zakonu, ki ga je ta teden sprejel državni zbor, dopolnila, po katerem bi upravne enote ob prijavi prebivališča ljudi spraševale po maternem jeziku, veroizpovedi in narodnosti. To dopolnilo se je v predlogu zakona znašlo na predlog SNS, pred dokončno potrditvijo zakona v DZ pa sta umik poleg opozicijske Levice predlagali tudi koalicijski NSi in SMC.

Biometrične osebne izkaznice

Poslanci so ta teden sprejeli tudi zakon, ki omogoča uvedbo biometričnih osebnih izkaznic. Slovenija jih bo začela izdajati avgusta, sedanje pa bodo veljavne do poteka veljavnosti.

Nova osebna izkaznica bo imela čip, na katerem bosta poleg imetnikovega obraza shranjena še dva njegova prstna odtisa. Biometrični podatki se bodo preverjali le ob prehodu državne meje.

Uvedbo biometričnih osebnih izkaznic najpozneje do avgusta 2021 od držav članic zahteva evropska uredba. Takšne izkaznice, ki bi vsebovale tudi podatke o fizičnih lastnostih imetnika, bi bile varnejše, težje bi jih bilo ponarediti, omogočale pa bi boljši nadzor nad gibanjem oseb v schengenskem območju. Potrebo po tem Evropska komisija utemeljuje tudi s preprečevanjem terorizma in organiziranega kriminala.

Nova osebna izkaznica bo imela poleg preverjanja identitete tudi druge uporabne funkcije. Na njej bodo podatka o pošti in poštni številki ter dvočrkovna koda države in kraja rojstva. Če bo njen imetnik to želel, bo služila kot digitalno potrdilo, lahko pa tudi kot kartica zdravstvenega zavarovanja.


Najbolj brano