Tudi Vežnaver udeleženec bojev znotraj SDS

Začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot si že več mesecev neuspešno prizadeva, da bi ga imenovali za poln mandat, saj ne izpolnjuje pogojev za ta položaj. Druga njegova težava pa je, da se mu zatika tudi pri prerazporejanju več kot četrt milijarde evrov letnega proračuna in pri zamenjavi dobaviteljev.

MARIBOR > Do trenj na vrhu Pošte Slovenije prihaja predvsem zaradi poslov. Nekateri dobavitelji so se znašli v nemilosti novega vodstva in začeli izgubljati posle, spet drugi pa so začeli na velika vrata vstopati v Pošto Slovenije. Tako naj bi bilo tudi v primeru Sebastjana Vežnaverja, vplivnega poslovneža iz Istre, ki je po zamenjavi vlade postal pomemben igralec v političnem zakulisju. Vežnaver, dolgoletni dobavitelj skuterjev za Pošto Slovenije, je začel dobivati nove posle. Toda ne za dolgo. Ko se je sprl s Kokotom in skupino okrog generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca, se je vse končalo.

To dokazuje tudi nedavni javni razpis, s katerim je Pošta Slovenije kupovala 80 novih skuterjev za prevoz poštnih pošiljk. Vežnaver si je obetal več kot četrt milijona evrov, a je ostal brez posla.

S Pošto do sedaj zaslužil že osem milijonov evrov

Na Pošti Slovenije so se sredi lanskega leta odločili, da bodo prenovili vozni park. Pismonošam so nameravali kupiti 40 motornih koles z močjo do petdeset kubičnih centimetrov in hitrostjo do 45 kilometrov na uro. Ob tem so v razpisu iskali še ponudnika za 40 boljših skuterjev s 125 kubičnih centimetrov moči.

Za posel sta se po naših informacijah potegovala dva ponudnika. Prvi je podjetje PVG iz Kopra, ki ga vodi Vežnaver. Gre za dobavitelja skuterjev blagovne znamke Piaggio, ki je Pošti Slovenije v zadnjih osmih letih dobavil več kot 1400 motornih koles in z njo ustvaril osem milijon evrov prometa. Leta 2019 so mu zaupali dobavo 333 skuterjev. Drugi ponudnik naj bi bilo podjetje Filitheo iz Ljubljane, ki je v lasti Gregorja Šmuca. Ta je bil pred leti odgovoren za prodajo podjetjem pri Peugeot Slovenija, zdaj pa je ekskluzivni dobavitelj za motorna kolesa Peugeot.

Toda med postopkom oddaje javnega naročila naj bi se že kmalu začelo zapletati z dokumentacijo. Tako naj bi na Pošti Slovenije ugotovili, da Šmuc ne izpolnjuje pogojev, zaradi česar naj bi naknadno dopolnjevali ponudbo. V tistem času so potekali tudi frakcijski spopadi znotraj največje vladne stranke. V njih je zmagoval krog Dolanca, na drugi strani pa sta začela izgubljati Rok Snežič, prijatelj Janeza Janše, in Vežnaver.

Vežnaver je po naših informacijah oddal najbolj ugodno ponudbo. Kljub temu se je poslovodstvo Pošte Slovenije odločilo, da “zaradi spremenjenih tehničnih zahtev s strani naročnika in zaradi upoštevanja načela gospodarnosti" ne izbere nobenega od ponudnikov in zaustavi nakup skuterjev. Toda pri tem je ravnalo nezakonito.

O čem so se na Pošti pogovarjali z Vežnaverjevim konkurentom?

Vežnaver je namreč vložil zahtevek za revizijo, v katerem je vztrajal, da je bila ustavitev javnega naročila neutemeljena in da bi ga morala Pošta Slovenije izpeljati do konca. Temu je pritrdila tudi Državna revizijska komisija, ki je na seji ta teden razveljavila Kokotovo odločitev. Na Pošti Slovenije so se branili, da bodo postopek ponovili, ponovno preverili ustreznost tehničnih zahtev in jih v skladu z ugotovitvami spremenili. Ključno naj bi bilo to, da bodo imeli skuterji v bodoče nameščene grelne ročke oziroma ogrevane ročke. Ob tem bodo na podlagi analize trga in testiranj različnih dvokoles omogočili oddajo ponudbe drugim ponudnikom.

Vežnaver, ki ga je pred revizijsko komisijo zastopala odvetnica Nina Zidar Klemenčič, je vztrajal, da so bili razlogi za zavrnitev izmišljeni. “Dokaz, da se je naročnik trudil, da bi javno naročilo bilo na koncu oddano drugemu ponudniku, izhaja iz interne komunikacije pri naročniku. Drugi ponudnik svoje ponudbe namreč ni dopolnjeval v skladu z zakonom, zaradi česar se mu sposobnosti ne bi moglo priznati,” je opozoril.

Revizijska komisija je na koncu ugodila Vežnaverju. Ugotovila je namreč, da so na Pošti Slovenije spreminjali navedbe, zakaj so v resnici razveljavili javno naročilo. Najprej so se sklicevali na spremenjene tehnične zahteve in iskanje dodatnih ponudnikov. V odločitvi, s katero so zavrnili zahtevek za revizijo, pa so dodatno navedli, da so se tako odločili na podlagi ugotovitev strokovnih služb in zahtev sindikata. Po zakonu pa “naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev odločitve o oddaji javnega naročila, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva”.

---