Takoj po počitnicah o vladnem kadrovanju

Po počitniškem tednu se v parlamentu obeta razprava o “brutalnem kadrovanju”, ki jo zaradi vladne kadrovske politike zahtevajo opozicijske SD, SAB, LMŠ in Levica. Kolegij predsednika državnega zbora bo o datumu razprave po pričakovanjih odločal jutri.

Jože P. Damijan je kandidat opozicije za predsednika vlade. Foto: Nebojsa Tejic
Jože P. Damijan je kandidat opozicije za predsednika vlade. Foto: Nebojsa Tejic

LJUBLJANA > Potrebo po razpravi v opoziciji utemeljujejo z že izpeljanimi kadrovskimi menjavami na statističnem uradu, finančni upravi, nacionalnem inštitutu za javno zdravje in v policiji, tu je tudi že nekajmesečni spor s kulturniki, pa združevanje nadzornih agencij ter v zadnjih dneh še močan pritisk za zamenjavo direktorja RTV Igorja Kadunca.

Pobudniki imajo za menjavo, ki ji bodo zelo verjetno sledile menjave na drugih ključnih mestih na RTV, dovolj glasov, vse skupaj pa naj bi bilo po pričakovanjih izpeljano v začetku novembra. O vladnem kadrovanju Marko Bandelli iz SAB pravi, da pri tej “vladi ni več dovolj, da je nekdo naš, mora biti prav zaupno naš.” “To,” pravi, “kar dela vlada, je šlo res čez vse meje.”

Jože P. Damijan

kandidat KUL za tehničnega mandatarja

“Ko bo vsebinsko usklajen s strankami pobudnicami, bodo tudi v SMC, Desus in NSi prejeli programski dokument z vabilom, da ga sooblikujejo.”

Naj se vlada vzdrži kadrovanja vsaj v času epidemije, so predsedniki strank nastajajoče Koalicije ustavnega loka (KUL) zapisali tudi v pobudi vladi za sprejem treh paketov ukrepov, ki bi spopad z virusom olajšali. Gre za zagotovitev ustreznih kapacitet, za izboljšanje komunikacije in za vprašanje dostopnosti zdravstvenega sistema, ki jo je po mnenju predlagateljev treba izboljšati.

In kako kaže KUL?

Za vložitev konstruktivne nezaupnice pobudniki Koalicije ustavnega loka nimajo zagotovljenih dovolj glasov. Čeprav je bolj verjetno, da v prvi vrsti gradijo koalicijo za nastop na rednih volitvah 2022, ideja konstruktivne nezaupnice ni pokopana. V petkovi kolumni v Dnevniku jo je utemeljil kandidat za tehničnega mandatarja Jože P. Damijan, ki je sedanjo vlado označil za “nesposobno in nespodobno”. Pri morebitnih manjkajočih glasovih najbolj računajo, da bi jih primaknili iz SMC in Desusa.

Gregor Perič

poslanec SMC

“Pritisk glede morebitnega pristopa k pobudi KUL se je v zadnjih dveh tednih umiril. Nismo pa na to temo prejeli še nič uradnega.”

Poslanec Gregor Perič iz SMC pravi, da se je pritisk na to temo v zadnjih dveh tednih zmanjšal in da ne potekajo nobeni pogovori, ima pa sam zadržke do sodelovanja pri projektu, za katerega je podobno kot ob odstopu Marjana Šarca izvedel iz medijev. “Uradno nismo dobili še nobenega povabila,” pravi, “je pa težko sodelovati pri nečem, kar ti je na voljo po načelu vzemi ali pusti”. Po bojevitem tvitanju strankine poslanke Monike Gregorčič je sicer sklepati, da ni pričakovati strankinega odmika od smeri predsednika stranke Zdravka Počivalška, ki je sodelovanje že na začetku zavrnil.

Kako bo ravnal Desus?

Večja neznanka je Desus, ki bo imel konec novembra kongres, na katerem se bo na čelo stranke po pričakovanjih vrnil Karl Erjavec. Dolgoletni predsednik stranke je bil član “antijanša” koalicije, ki jo je kot premier vodil Marjan Šarec, stranko pa je marca v sedanjo vlado odpeljala tedanja predsednica Aleksandra Pivec. Izolski poslanec stranke Branko Simonovič ne želi napovedovati prihodnjih korakov, tudi za petkovo predstavitev Karla Erjavca poslancem pravi, da se o morebitni pridružitvi pobudi KUL niso pogovarjali. Tudi on pa pravi, da od pobudnikov niso prejeli še ničesar.

“Ko bo vsebinsko usklajen s strankami pobudnicami, bodo tudi v SMC, Desus in NSi prejeli programski dokument z vabilom, da ga sooblikujejo,” nam je o tem povedal kandidat za tehničnega mandatarja Jože P. Damijan. V strankah, morebitnih pristopnicah, torej lahko vabilo pričakujejo v prihodnjih dneh.


Najbolj brano