Sviz opominja na zaveze o povečevanju sredstev za izobraževanje

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ob najnovejših ugotovitvah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) opominja slovenske oblasti na zaveze iz koalicijskega sporazuma o povečevanju sredstev za izobraževanje ter raziskave in razvoj. "Ali je znanje ključni kapital tudi v Sloveniji," se sprašuje.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije 
opominja slovenske oblasti na zaveze iz koalicijskega sporazuma 
o povečevanju sredstev za izobraževanje ter raziskave in razvoj. Foto: STA
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije opominja slovenske oblasti na zaveze iz koalicijskega sporazuma o povečevanju sredstev za izobraževanje ter raziskave in razvoj. Foto: STA

LJUBLJANA > Sviz v današnjem odzivu na podatke iz najnovejšega zbornika OECD Pogled na izobraževanje 2019 opominja na zavezo iz koalicijskega sporazuma o sodelovanju v vladi za mandatno obdobje 2018-2022, da bodo postopno povečevali proračunske in druge javne izdatke za raziskave in razvoj na odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) in spodbujali zasebna vlaganja v raziskave in razvoj ter v aktualnem mandatu povečali sredstva za visoko šolstvo proti povprečju EU.

Sviz prav tako pričakuje, da bo vlada ob sprejemanju proračuna sledila zagotovilu, da bo do konca svojega mandata poskrbela za stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja na ravni šest odstotkov BDP. Kot kažejo podatki najnovejše publikacije OECD, je namreč od tega cilja še zelo oddaljena, saj je leta 2016, ki je zadnje referenčno leto za ta kazalnik v publikaciji, namenila za delovanje izobraževalnih ustanov 4,3 odstotka BDP.

To je manj, kot znaša povprečje OECD in Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino držav OECD, ki za izobraževanje namenjajo najnižji odstotek BDP. Pod povprečjem OECD je Slovenija tudi po financiranju izobraževanja iz proračuna, ki je leta 2016 znašalo 8,5 odstotka. "Ta podatek pove, da so se javna sredstva za izobraževanje od leta 2005 pri nas zmanjšala za kar tri odstotke, medtem ko je bilo v tem obdobju na ravni OECD financiranje iz proračuna razmeroma stabilno," so opozorili v sindikatu.

Ob zaskrbljujočih opozorilih o staranju učiteljske populacije v Evropi in širše se Sviz pridružuje pozivu OECD, da morajo države za izobraževanje oziroma pedagoški poklic nameniti več denarja, da bi slednji (p)ostal privlačna poklicna izbira za mlade. "Trendi na področju starostne strukture učiteljic in učiteljev namreč niso v ničemer spodbudni, temveč kažejo, da se delež starejših od 50 let, zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah, na ravni OECD opazno krepi. V zadnjem desetletju se je tako v povprečju zvišal za pet odstotkov, v Grčiji, Litvi, na Madžarskem, Portugalskem, Poljskem in v Sloveniji pa celo za 13 odstotkov in več. V naših srednjih šolah, denimo, je tako mlajših od 30 let zgolj pet odstotkov učiteljic in učiteljev, medtem ko jih je v starostni skupini nad 50 let skupno 43 odstotkov," so poudarili v sindikatu.

"Ker na privlačnost pedagoškega poklica - tako na to, da se mladi zanj sploh odločijo, kot na to, da potem v njem tudi ostanejo - neposredno in močno vpliva tudi višina učiteljske plače, se bo morala naša vlada ustrezno odzvati na dejstvo, da so slovenski učiteljice in učiteljice začetniki na vseh ravneh izobraževanja plačani manj od svojih kolegic in kolegov v državah članicah OECD in EU23. Drugače ni, žal, niti na vseh drugih kariernih stopnjah, prav tako pa učiteljske plače v Sloveniji še zmeraj zaostajajo tudi za prejemki zaposlenih v primerljivih poklicih v javnem sektorju," so opozorili v Svizu.


Najbolj brano