Stroka ob začetku cepljenja proti covidu-19: dvomi in nezaupanje neupravičeni

Treba je pretehtati: se cepiti in ostati zdrav ali tvegati covid-19, morda s težkimi posledicami. Ključni mejnik v boju proti pandemiji je cepivo, ki mora biti čim prej in čim bolj dostopno po celem svetu. Povsem nova RNK cepiva so drugačna od vseh doslej, odlikuje jih izjemna čistost in so varna ter zaupanja vredna, menijo imunolog Alojz Ihan, sintezni biolog Roman Jerala in epidemiolog Mario Fafangel.

 Foto: Tomaž Primožic/FPA
Foto: Tomaž Primožic/FPA

SLOVENIJA > Slovenska tiskovna agencija (STA) je pred pričetkom cepljenja prebivalstva proti covidu-19 z novim cepivom BioNTech-Phizer, ki se mu bo v kratkem pridružilo še cepivo Moderne, pripravila okroglo mizo o cepljenju zoper covid-19, cepivih in njihovi varnosti.

Doslej znane izkušnje in druge podatke so posredovali imunolog Alojz Ihan z ljubljanske medicinske fakultete, sintezni biolog z ljubljanskega kemijskega inštituta Roman Jerala in epidemiolog Mario Fafangel,predstojnik centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Cepivo BioNTech-Phizer, kmalu še cepivo Moderne

Slovenija je ob pričetku cepljenja prejela cepivo, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech in ga imenujejo BioNTech-Pfizer. Do zdaj so že razdelili več kot 33.000 odmerkov tega cepiva, dobave novih pošiljk so že dogovorjene. V kratkem naj bi dobila Slovenija še cepivo Moderne, a v prvi pošiljki, ki naj bi prispela v danes, le 1200 odmerkov. To je drugo cepivo proti covidu-19, odobreno v EU. Na dovoljenje za cepivo AstraZenece pa bo treba še počakati, čeprav ga evropska komisija napoveduje že ta mesec.

Pomemben je ves svet

“Če bomo pustili žepe, kjer se bo okužba covida-19 še naprej razširjala, smo na svetu tik pred tem, da bo nekoč nastala mutacija, ki bo problem še veliko huje zaostrila,” opozarja Ihan in dodaja, da je treba upoštevati celoten svet.

Mario Fafangel (foto: Žiga Živulovič jr./ BOBO)

Kje je gripa?

Fafangel in Ihan navajata, da se tu in tam tudi gripa že pojavlja, so pa očitno preventivni ukrepi zoper epidmeijo covida-19 pripomogli, da se tudi virus gripe po svetu manj silovito širi. “Seveda sledimo tudi gripi in bomo odvzemali vzorce za analizo,” pravi Fafangel.

Na voljo so že kakovostna cepiva, se pa podatki o njihovi učinkovitosti nekoliko razlikujejo (nekatera so 95-odstotna, nekatera, ki šele prihajajo na trg, 70-odstotna). Ob tem Fafangel pravi, da ni majhna razlika med učinkovitostjo med posameznimi cepivi tista, na katero se moramo osredotočiti. “Razliko na populacijski ravni naredi dostopnost. Nič nam ne pomaga visoko učinkovito cepivo v majhnih količinah, ki bo dostopno čez kdo ve koliko časa in morda le izbrancem.”

Vsakemu zdravniku deset odmerkov
Ker se je ob začetku cepljenja s prvim odmerkom cepiva zoper covid-19 s cepivom BioNTech-Phizer porajal predlog, da naj bi zaradi zaščite prebivalstva cepljenje z drugim odmerkom pri tistih, ki so že bili cepljeni, premaknili na daljši čas od predvidenih 21 dni od prvega odmerka, smo za mnenje povprašali ministrstvo za zdravje, ki to možnost podaljšanja razmaka zanika. Kot zagotavlja proizvajalec cepiva na podlagi preizkušanj, mora slediti drugi odmerek 21. dan po prvem. Prvi odmerek zagotovi 50-odstotno učinkovitost. Ministrstvo odgovarja, da se mora glede možnega razmika med cepljenjem izreči strokovna skupina za cepljenje, ki za zdaj o splošnem tovrstnem podaljšanja razmika po prvem odmerku še ni razpravljala. Ministrstvo omenja, da se ta teden prične cepljenje prebivalstva. Zdravstveni domovi - izvajalci cepljenja oziroma cepilni centri so že prejeli natančna navodila. Ta teden bodo prejeli “predvidoma tudi približno deset odmerkov cepiva za vsako ambulanto družinske medicine (za ZD in koncesionarje), in sicer za cepljenje desetih oseb, starejših od 80 let. Ko bo na vrsti druga prioritetna skupina za cepljenje (na primer starejši od 70 let, kronični bolniki), jih bo NIJZ pravočasno obvestil, za katero skupino je potrebno posredovati tedensko naročilo.” Državni proračun krije stroške cepiva in cepilnega pribora, priprave cepiva in cepljenja. Določena je cena opravljenega cepljenja in znaša 14 evrov.

Slovenija ne bo podaljšala razmaka

S ciljem cepiti in čim prej zaščititi čim več prebivalstva, so se nekatere evropske države odločile zamakniti cepljenje z drugim odmerkom, ki ga je po navodilih proizvajalca treba aplicirati 21. dan po prvem odmerku. Ihan poudarja, da bodo prebivalci, cepljeni s prvim odmerkom v Sloveniji, ki bodo kmalu na vrsti za drugi odmerek, cepljeni strogo po navodilih in da Slovenija ne zagovarja podaljšanja razmaka. Prvi so se za podaljšanje razmaka med prvim in drugim odmerkom odločili v Veliki Britaniji, zatem še na Danskem. Interval so raztegnili na 42 dni. Slovenska strokovna komisija za cepljenje, katere član je Ihan, tega ni odobrila. “Odločili smo se upoštevati proizvajalčevo navodilo: tri tedne,” pravi Ihan. “Taki zamiki so možni pri drugih zdravilih, a pri cepljenju gre za strogo predpisan postopek in se ne sme igrati s hipotezami.”

Primerno za večino

V kliničnih študijah, v katere so zajeli več 10.000 oseb, so sodelovali tudi kronični bolniki. Cepljenje je zanje priporočljivo, navaja Ihan. Primerno je tudi za rakave bolnike, ki niso na aktivnem onkološkem zdravljenju. Za zdaj ga odsvetujejo nosečnicam in otrokom ter najstnikom.

Fafgangel meni, da bi bil podaljšani razmik med obema odmerkoma cepiva preveliko tveganje. “Dolžni smo zagotoviti cepljenje po opredeljenem ključu. Bi pa bila Slovenija z nekoliko večjimi količinami cepiva, kot ji je odrejeno, rešena.”

Jeralu se zdi sprejemljiv zamik med odmerkoma: “Ključno je cepiti čim več ostarelih. Po znanih podatkih je zaradi covida-19 umrlo že tri odstotke prebivalcev, starih med 80 in 85 let. Tudi dobava cepiva je problem in ga je premalo. Res je treba spoštovati navodila, a kaj je v takih razmerah najboljša rešitev? Že prvi odmerek dokaj dobro zaščiti in prepreči najhujše zaplete ... Nobena rešitev ni idealna, je pa zelo malo verjetno, da bi imunost po treh tednih od prejema prvega odmerka povsem upadla. So pa problem male količine cepiva; tudi le 26.000 odmerkov cepiva Moderne je za naše potrebe premalo.”

Roman Jerala (foto: Žiga Živulovič jr./ BOBO)

RNK cepiva so čista in varna

Jerala navaja, da so se klinične študije cepiv, zasnovanih na novi tehnologiji informacijske RNK, začele že pred več leti in so pokazale, da je cepivo varno. “Glede na same principe delovanja ne vidim možnosti, da bi cepivo povzročalo neželene stranske učinke, ki bi bili slabši od ostalih cepiv. Morda ljudi skrbi varnost, ker so prepričani, da niso bila dovolj dolgo preizkušana, a to ni res.” Našteva, da so že pred sedmimi leti začeli razvijati cepivo zoper sars, a se ni pojavilo na tržišču, ker je sars izginil, ostale pa so študije, preizkušanja, izkušnje in desetletno znanje.

Ihan meni, da bodo morebitni dolgoročni stranski učinki sedanjih cepiv znani čez leto ali dve. Je pa prepričan, da je slabe izkušnje, glede na sestavo cepiva, težko pričakovati. “To cepivo vsebuje minimalno število komponent, le maščobne lipide in informacijo RNK,” izpostavlja.

Povsem nenevarni stranski učinki

Po besedah Maria Fafangla so najpogostejši stranski učinki lokalne reakcije po samem cepljenju. NIJZ je doslej prejel 54 prijav neželenega dogodka, ki je sovpadajo s cepljenjem - večinoma so blage in so bile pričakovane glede na klinične študije ter so hitro izzvenele. Dobili so tudi poročilo o smrti, a je posebna preiskovalna komisija ugotovila, da gre za časovno sosledje s cepljenjem, ne pa za vzročnost. V elektronskem registru cepljenja so doslej zabeležili več kot 20.000 cepljenih oseb.

Cepivi BioNTech-Phizer in Moderne glede na klinične študije nudita več kot 90-odstotno zaščito. Ihan omenja, da “lahko tisti, ki se bo cepil, precej trdno računa, da ob okužbi ne bo zbolel. Prav tako ne moremo zboleti zaradi cepljenja in nismo kužni zaradi cepljenja.” Fafangel pojasnjuje, da so bili stanovalci domov za ostarele, ki so jim okužbo potrdili kmalu po cepljenju, “v stiku z virusom že pred samim cepljenjem ali še preden je po cepljenju cepivo razvilo potrebno zaščito.”

Alojz Ihan (foto: STA)

Koliko traja zaščita?

Za zdaj še ni uradno znano, kako dolgo traja zaščita po cepljenju. “Glede na trenutne rezultate nas cepivo zaščiti vsaj za osem mesecev,” omenja Jerala. Tudi še ni znano, kako cepivo vpliva na prenos okužbe, zato trenutno, kadar je cepljen le majhen del prebivalstva, splošni ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe še vedno veljajo. Fafangel poudarja: “Tudi cepljeni po prvem odmerku se moramo obnašati, kot da smo kužni. Vse prosim, da upoštevajo varnostna priporočila. Vsekakor bi se za to, da se lahko povrnemo v stari utečen način življenja, moralo cepiti 70 odstotkov prebivalstva. Tako bi bili zaščiteni tudi vsi, ki iz posebnih zdravstvenih razlogov (še) ne smejo biti cepljeni.”


Najbolj brano