Stari papir, plastika in tekstil ne sodijo v peči

Predstavniki ministrstva za okolje in prostor, NIJZ in dimnikarjev ob začetku kurilne sezone opozarjajo na varno uporabo malih kurilnih naprav, ki veljajo za glavni onesnaževalec zraka v hladnejšem delu leta. To je še posebej pomembno v času energetske krize, ko bi lahko posledično številne naprave prešle na okoljsko manj prijazna goriva.

LJUBLJANA > Večletna kemijska analiza delcev je pokazala, da se v dnevih, ko je presežena mejna vrednost delcev PM10, delež prispevka kurjenja lesa zviša s 30 v povprečju na 50 odstotkov. “To še dodatno potrjuje, da so individualna kurišča še vedno največji vir onesnaževanja,” je na novinarski konferenci opozorila v. d. generalnega direktorja direktorata za okolje Tanja Bolte. K temu prispevajo tudi vremenske razmere, ki preprečujejo redčenje izpustov, predvsem v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah. Zato tudi agencija za okolje (Arso) v zimskem obdobju objavlja dnevne napovedi koncentracij delcev PM10.

Posebej problematično je kurjenje z neustreznimi gorivi, kot so na primer stari papir in karton, vlažni les, plastika, embalaža, tekstil in drugi odpadki. “Ti ne sodijo v kurilne naprave, ampak v zabojnike za smeti. Oboje vodi do slabega izgorevanja in se pokaže neposredno kot gost temen dim iz dimnika,” je izpostavila Tanja Bolte in spomnila tudi na nujnost upoštevanja veljavnega zakona o dimnikarskih storitvah, ki določa tako obveznosti dimnikarjev kot uporabnikov naprav.

V skladu s tem morajo uporabniki zagotoviti preglede malih kurilnih naprav, njihov vpis v evidence, dimnikarjem dovoliti izvajanje storitev, omogočiti pregled malih kurilnih naprav in sporočiti kakršnokoli spremembo, morebitne ugotovljene pomanjkljivosti pa odpraviti.

Zaradi draginje vse več peči na trda goriva

Da so ob letošnjem začetku kurilne sezone zaradi energetske draginje znova v porastu peči na trda goriva, pa je poudaril predsednik sekcije dimnikarjev pri OZS Simon Dovrtel. Vsem uporabnikom, ki nameravajo letos znova zagnati peči, ki že nekaj let niso bile v uporabi, je svetoval, da dimnikarska služba takšne naprave znova pregleda, da so izpolnjeni pogoji za varno delovanje in učinkovitost, pa je treba pregledati tudi na novo vgrajene peči. “Še posebej je to pomembno za večstanovanjske stavbe, kjer ne ogrožamo samo sebe, ampak tudi stanovalce nad in pod nami,” je opozoril.

Peči na tekoče in plinasto gorivo je treba očistiti in pregledati enkrat letno, letni pregled je nujen tudi pri pečeh na trda goriva, ki pa se čistijo pogosteje, in sicer dva- do štirikrat na leto. Rednega čiščenja morajo biti še posebej deležne stare klasične peči, v katerih se velikokrat znajdejo tudi plastika in ostali odpadki, štedilniki in kamini.

Majda Pohar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je spomnila tudi na nevarnost zastrupitev z ogljikovim monoksidom. V Sloveniji je teh primerov nekaj vsako leto, tudi takšnih s smrtnim izidom. V primeru slabega lesa, neposušenih in vlažnih drv, slabe nastavitve kurilnih naprav je nepopolno izgorevanje in nastajanje ogljikovega monoksida večje, posledično je večja tudi verjetnost zastrupitve.

---