Stare sveče še kar čakajo na odvoz

Okoljsko ministrstvo je na večkrat ponovljenih razpisih uspelo najti prevzemnike stare odpadne embalaže, ki se je pri komunalnih podjetjih zaradi upora družb za ravnanje z odpadno embalažo kopičila vse lansko leto. Na dvoriščih komunalnih podjetij pa so še vedno nepobrane odpadne sveče iz lanskega leta.

LJUBLJANA > Državni zbor je konec lanskega leta sprejel interventni zakon za odvoz odpadne mešane embalaže, ki je od komunalnih podjetij niso več prevzemale pooblaščene družbe. Izvajalce odvoza je tako z javnimi naročili iskalo okoljsko ministrstvo, a je moralo zlasti za odročne dele države te pozive večkrat ponoviti. Staro embalažo so zdaj uspeli počistiti, je včeraj povzela Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor.

Za sveče se ni javil nihče

Vendar pa z javnimi pozivi še vedno niso našli podjetij, ki bi bila pripravljena odpeljati tudi odpadne sveče in počistiti zalogo mešane embalaže, ki se je nabrala na deponijah podjetja Publicus. “Seveda bomo zdaj z javnimi naročili ali s pogajanji poskusili poiskati drugo možnost, da rešimo tudi ta problem,” je napovedala.

Zapiranje odlagališč se vleče

Slovenija še vedno ni zaprla vseh potencialno nevarnih odlagališč, kot to od nje zahteva Sodišče EU. Med osmimi, ki so še vedno v procesu zapiranja, jih je pet na Primorskem: Jelšane, Izola, Dvori, Stara Gora in Stara vas. Vsa našteta in še nekatera po državi namerava Slovenija zapreti do leta 2020, eno odlagališče - Suhadole pri Komendi - pa naj bi zaprli do leta 2022. Če Slovenija ne bi zaprla odlagališč, bi ji EU lahko naložila visoko kazen. Slovaška je v podobnem postopku dobila milijon evrov pavšalne kazni plus 5000 evrov dnevno do uresničitve sodbe. Italija je morala plačati 40, Grčija pa 10 milijonov evrov kazni. Slovenija zdaj še ne plačuje kazni, vsake tri mesece pa poroča Evropski komisiji, kako napreduje. Kazni bi bile višje kot stroški zapiranja, zato na okoljskem ministrstvu pozivajo občine, naj opravijo svojo nalogo in se držijo rokov.

Problem sveč ostaja povsod. Na interventni odvoz čaka več kot 600 ton starih odpadnih sveč. Za njihov prevzem se ni javil nihče, ker so zaradi stanja na deponijah umazane, morda pomešane s peskom, polne vode. Po podatkih Boltetove uspejo komunale redno oddajati v predelavo vsaj tiste odpadne sveče, ki jih dobivajo na novo. Tudi zaradi teh težav se na ministrstvu toliko bolj zavzeto vključujejo v nagovarjanje ljudi, naj se ob prvem novembru svojih mrtvih spomnijo na drugačen način in ne s plastično svečo. “Kljub temu da gre sveča v predelavo, ostane odpadek. Slovenci smo zelo visoko na lestvici porabe sveč; danih v prodajo in prižganih.”

Prav tako se ni nihče prijavil na razpis za odvoz mešane embalaže podjetja Publicus. “Po podatkih s terena je problem odpadkov na Publicusu v tem, da so polni žuželk, ščurkov. Ta del embalaže bi lahko povzročil veliko škodo v centrih, ker bi morali ponovno očistiti vse linije,” razloge za nezanimanje za prevzem stare embalaže od Publicusa povzema Tanja Bolte.

Tanja Bolte

generalna direktorica direktorata za okolje

“Slovenci smo zelo visoko na lestvici porabe sveč; danih v prodajo in prižganih.”

Nov sistem po letu 2021

Do kopičenja odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih je prišlo, ker so družbe za ravnanje z odpadno embalažo lani začele prevzemati le še toliko odpadne embalaže, za kolikor dobijo plačane embalažnine. Izvirni greh je v tem, da je v obtoku še enkrat več odpadne embalaže, kot je plačane embalažnine, torej pristojbine za odvoz in razgradnjo te embalaže, ko postane odpadek. Embalažnino namreč po sedanjem sistemu plačujejo le tiste družbe, ki na leto na trg dajo več kot 15 ton embalaže.

To težavo naj bi rešil novi zakon o varstvu okolja, ki bi začel veljati leta 2021. Boltetova upa, da bo čas do takrat država “prebrodila” brez prevelikih količin odpadne embalaže in potrebe po vnovičnem interventnem urejanju težav.

---