Slovenski žičničarji s topovi kljubujejo snežni suši

Pred slovenskimi in primorskimi žičničarji je lep konec tedna, ki bo smučarje vabil z umetno zasneženimi progami. Stroški izdelave snega praznijo blagajne, a je obisk po zaslugi večdnevnih tujih gostov zadovoljiv.

Konec tedna bodo smučarji uživali tudi na najzahtevnejših 
cerkljanskih  progah na Lomu. Foto: Igor Mušič
Konec tedna bodo smučarji uživali tudi na najzahtevnejših cerkljanskih progah na Lomu. Foto: Igor Mušič

SLOVENIJA > Žičničarji snežni suši s topovi dokaj dobro kljubujejo. Utemeljenost velikih naložb na tem področju se najbolj kaže na Rogli, v Kranjski Gori in v Cerknem, kjer bodo konec tedna smučarjem ponudili skoraj vse proge. Na teh smučiščih solidno obiskanost zagotavljajo tujci - Hrvati, Srbi in Madžari. Resno sta prizadeti le visokogorski smučišči Vogel (tam dela le otroški park) in Kanin, kjer so povsem odvisni od letos skope narave.

Umetni sneg je na novoletno smučanje v Kranjsko Goro privabil tudi veliko Hrvatov, Srbov in Madžarov.

Novo vodstvo žičničarjev

V torek se je na volilni skupščini sestalo gospodarsko interesno združenje slovenskih žičničarjev, ki je izvolilo novo vodstvo. Na čelu združenja je Ernesta Kovača zamenjala direktorica Hotela Cerkno, Manuela Božič Badalič.

Predstavnica največjega primorskega smučišča s sedmimi žičnicami, Manuela Božič Badalič, kljub težavam s snežno sušo z optimizmom zre naprej: “Zadnje dni nam je nagajal veter, sicer pa smo že naredili dovolj snega. Konec tedna bo obratovalo celotno smučišče in tudi tekaška proga. Položaj v slovenskem smučarskem turizmu je takšen, da le zasneževanje zagotavlja obratovanje. Izdelava snega je sicer velik strošek - v našem primeru doslej približno 70.000 evrov, vendar brez tega ne bi obratovali niti en dan. Zeleni hribi vplivajo na upad obiska, ki pa ni drastičen. Do vstopa v novo leto smo gostili 20.000 smučarjev. Za primerjavo, lani smo jih v tem obdobju imeli 25.000. Rešujejo nas hrvaški gostje. Manj je enodnevnega smučanja, vse več pa je tridnevnih obiskovalcev.”

Direktorica Hotela Cerkno Manuela Božič Badalič je postala predsednica gospodarskega interesnega združenja slovenskih žičničarjev.

Top tudi na Kaninu

Večje skrbi ima prvi mož Sončnega Kanina, Marjan Skornišek. Tam so namreč odvisni od naravnega snega, omembe vrednih padavin pa ne bo še vsaj deset dni.

Na Kaninu se žičničarji tudi z lopatami trudijo zadržati povezovalno progo z italijansko Sello Neveo.

To, da je Kanin ta čas slovenski rekorder po višini naravne snežne odeje (90 cm), žičničarjem le malo pomaga, pravi Skornišek: “Nagaja nam veter, zato smo zadnje dni morali smučišče zapreti. Veliko snega nam je spihalo, garamo tudi z lopatami. Prvič v zgodovini smučišča Kanin smo za krpanje snežne odeje postavili top, ki se napaja iz improviziranega črpališča pri restavraciji. S teptalnimi stroji vračamo sneg na proge iz lukenj, kamor ga je spihalo. Upamo, da bomo konec tedna spet obratovali - prvič tudi s sedežnico in progo Veliki Graben. Prevozne bodo tudi ostale proge s povezavo na italijansko Nevejsko Sedlo. Upamo, da bomo oboji povezavo zadržali do novih padavin, saj nam je na skrčenem smučišču v prvem mesecu sezone že upadel obisk z lanskih 5600 na letošnjih 4100 smučarjev.”

Večdnevni gostje Bovca imajo v vetrovnih dneh organiziran prevoz na italijansko Sello Neveo.

Večdnevni gostje Bovca lahko v vetrovnih dneh na Kaninu uporabljajo avtobus za smučanje v centru Nevejsko Sedlo (Sella Nevea), kjer je ob vznožju urejeno lepo otroško smučišče s tekočim trakom, pod zgornjo kočo Gilberti pa je na voljo še tekaška proga.

Na Črnem Vrhu s polno paro, Vojsko miruje

Smučišče Ski Bor nad Črnim Vrhom nad Idrijo s sodobnim sistemom zasneževanja dela s polno zmogljivostjo (mala in velika vlečnica, nočna smuka). Sezona je po število obiskovalcev podobna lanski, ko je bil sicer december ugodnejši, a je ves januar odnesla odjuga. Za zasneževanje so odšteli približno pet tisočakov. Sosedom na tri kilometre oddaljenem in sto metrov višjem Javorniku pa - ob nekoliko skromnejšem zasneževanju - nagaja temperaturna inverzija. Kljub temu upajo, da bodo malo in veliko vlečnico prvič pognali konec tedna.

Ski Bor nad Črnim Vrhom nad Idrijo vabi tudi z nočno smuko.

Z novim sprejemnim objektom letos posodobljeni smučarsko tekaški center na Vojskem še miruje. Snega ni, šest let stari in 80.000 evrov težki načrti za zasneževanje pa so za Tekaško smučarski klub Idrija predragi in premaknjeni na čase ko (in če) bo pomagala občina.

Primorski sosedje

Najbližje resno smučišče za kraški del Primorske je Krvavec, kjer so na skromnih 20 centimetrov beline “nastreljali” še 30 centimetrov dodatka in obratujejo z osmimi izmed dvanajst žičnic. Pripravljene so proge na območju Vrha Krvavca, delavci pa mraz zadnjih dni izkoriščajo za zasneževanje območja Zvoha in Kriške planine. Pričakujejo, da jih bodo odprli čez teden dni. Snežna suša je obisk v prvem mesecu sezone oklestila z lanskih 40.000 na letošnjih 30.000 smučarjev, za zasneževanje pa so odšteli 200 tisočakov. Krvavec pesti pomanjkanje vode. Načrti za dodatni zadrževalnik so pripravljeni, a zahtevajo tri milijonov evrov. S to pridobitvijo bi proge lahko v celoti namesto v treh tednih pripravili v štirih dneh. Uresničena bo le, če bo podjetje pridobilo dodatne vlagatelje, pomoč občine in države ter denar iz evropskih virov.

Na Soriški planini nad Podbrdom je le 30 centimetrov umetnega snega. Obratujeta otroška vlečnica in kilometrska družinska vlečnica. Preostale tri naprave z zahtevnejšimi progami mirujejo, ker do tja žičničarsko podjetje še ni uspelo napeljati zasneževalnega sistema. Osiromašena ponudba je število smučarjev prepolovila. Celovita ureditev zasneževanja bo dolgoletna zgodba. Žičničarji sami takšnega zalogaja ne zmorejo, bodo pa vsako leto - kot doslej - dodali kakšen top in meter cevi ...

Trenutno najzmogljivejše smučišče v sosedstvu Primorske je Trbiž, kjer po zaslugi najsodobnejšega sistema zasneževanja (dediščina univerzijade) obratuje vseh 15 žičnic, urejen pa je tudi smučarsko tekaški stadion z 2700 metrskoprogo.


Najbolj brano