Slovenija naproti načrtnemu razvoj bralne pismenosti in bralne kulture

Ob začetku Nacionalnega meseca skupnega branja so v Cankarjevem domu državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina, minister Jernej Pikalo in direktorica agencije za knjigo Renata Zamida podpisali dokument, s katerim se je Slovenija zavezala, da bo skrbela za načrten razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, tako otrok kot odraslih.

LJUBLJANA > Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter direktorica Javne agencije za knjigo RS (Jak) Renata Zamida so v sklopu današnjega posveta Bralnega društva Slovenije kot predstavniki institucij, ki podpirajo Nacionalni mesec skupnega branja, podpisali peticijo, v kateri piše:

"V predlogu nacionalne strategije za razvoj nacionalne pismenosti RS, ki je v postopku potrjevanja, smo v viziji med drugim zapisali, da se prebivalke in prebivalci Slovenije v vseh življenjskih obdobjih zavedamo pomena bralne pismenosti in bralne kulture ter branje doživljamo kot vrednoto, pomembno za osebnostno rast ter za razvoj slovenske in mednarodne družbe znanja in kulture."

Posvet predstavlja uvod v Nacionalni mesec skupnega branja, ki se je začel na nedeljski mednarodni dan pismenosti. Akcija, ki v Sloveniji poteka drugič, želi dvigniti zavedanje o pomenu in pomembnosti branja kot aktivnosti, ki spodbuja k razmišljanju in krepi znanje, spomin in koncentracijo, pomaga izboljšati zdravje in zmanjšuje stres. Slovenija se ob mesecu skupnega branja letos pridružuje tudi evropski bralni kampanji EUReads (Evropa bere), ki povezuje bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu.

S podpisom so se predstavniki različnih resorjev zavezali, da bo država v prihodnje skrbela za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture. Minister Pikalo je ob podpisu izjave dejal, da dandanes beremo vsi in veliko, a se ob koncu dne pogosto vprašamo, kaj smo prebrali. Po njegovih besedah bodo skušali skozi nacionalno strategijo ob spodbujanju bralne pismenosti med drugim upoštevati, da kulturni kapital, ki ga otroci v šole prinesejo iz družin, ni pri vseh enak, in ga je treba pri nekaterih v šoli dopolniti, da bi bili na koncu vsi bralno pismeni in bi hkrati v branju uživali.

Tanja Kerševan Smokvina je za STA dejala, da jih podpis peticije zavezuje k dolgoročnejšemu ravnanju na področju razvoja bralne pismenosti in bralne kulture. Se pa zaveda, da sama promocija ni dovolj, če zadeve niso podkrepljene z resnimi ukrepi. "Na tem področju vrsto let nastopa neka vrzel, si pa ministrstvo za kulturo prizadeva za pozitiven trend, tudi v večanju sredstev za to področje, tako za Jak kot za knjižnična nadomestila in za nabavo knjižničnega gradiva," je dodala. Na posvetu je izrazila željo, da bi se jim pri skupnih prizadevanjih pridružili tudi drugi resorji in pa podjetja s tem, da bi svoje zaposlene spodbudila k skupnemu branju.

Direktorica Jak Renata Zamida pa je spomnila, da agencija že od ustanovitve spodbuja razne projekte na področju bralne kulture, zato pobude, kot je bila današnja, pozdravljajo, saj je bralcev vse manj, tudi med odraslimi. Kot je dejala za STA, lahko na agenciji projekte izvajajo v skladu z razpoložljivimi sredstvi, ki so za 30-odstotkov nižja kot pred letom 2010. "Zato nikakor ni možno vzpostaviti neke permanentne, intenzivne promocijske nacionalne kampanje, ki bi osveščala o branju, pa tudi o posedovanju knjig," je opomnila. Dodala je, da je izrednega pomena pri spodbujanju branja tudi to, da starši otrokom ustvarijo domačo knjižnico, skupaj s pedagogi pa jih osveščajo o pozitivnih učinkih branja.

---