Slovenija na indeksu zaznave korupcije zdrsnila rekordno nizko

Namesto vedno uspešnejša, Slovenija postaja vedno slabša pri preprečevanju korupcije v javnem sektorju. Tokratni indeks zaznave korupcije kaže, da je naša država na rekordno nizki ravni; poslabšala se je v primerjavi z lani in tudi sicer že deset let drsi navzdol ali kvečjemu stagnira.

 Foto: Daniel NovakoviČ/STA
Foto: Daniel NovakoviČ/STA

LJUBLJANA > Indeks zaznave korupcije za minulo leto, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International (TI), kaže, da je Slovenija v primerjavi z letom 2021 izgubila eno točko, v zadnjem desetletju pa je zdrsnila za pet točk. Vseh točk je 100. Več kot jih ima neka država, manj je skorumpirana. Slovenija jih ima le še 56.

Korupcija tesno povezana z varnostjo

Mednarodna organizacija TI meri zaznavo korupcije v 180 državah. Aktualna ugotovitev, da so v letu 2022 v zahodni Evropi svojo zgodovinsko najnižjo raven indeksa dosegli tudi Ciper (52), Madžarska (42), Luksemburg (77), Malta (51), Nizozemska (80), Poljska (55), Švedska (83), Švica (82) in Združeno kraljestvo (73), so lahko le slaba tolažba.

Kot poudarjajo na TI, je korupcija tesno povezana s konflikti in varnostjo v neki državi. “Imamo srečo, da živimo v državi, kjer vlada mir. A zavedati se moramo, da to ni samo po sebi umevno. Za ohranjanje miru je nujno, da med drugim ves čas aktivno delamo tudi na preprečevanju korupcije,” je poudarila Maruša Babnik, generalna sekretarka TI Slovenia.

Države, ki na indeksu zaznave korupcije dosegajo slabše rezultate, dosegajo slabše rezultate tudi na Globalnem indeksu miru. “Korupcija spodkopava zaupanje v vlade in njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost, kar vodi do večjih varnostnih groženj, ki jih je težje nadzorovati. Po drugi strani pa konflikt ustvarja priložnosti za korupcijo in onemogoča vlade, da jo obravnavajo,” na TI pojasnjujejo prepletenost med korupcijo in varnostjo. V tem začaranem krogu se vrtijo države od Južnega Sudana, ki je na indeksu dosegel le 13 točk, do Brazilije z 38 točkami.

“Na potezi je predvsem vlada”

Raziskovalci pri indeksu zaznave korupcije uporabljajo podatke iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi podjetji za oceno tveganj in svetovanje, možganskimi trusti in drugimi.

“Z rezultatom, pa čeprav gre zgolj za percepcijo in ne dejansko stanje, ponovno ne moremo biti zadovoljni. Prevetriti moramo zakonodajo, določiti sankcije za kršitelje, vsak dosledno izvajati svoje pristojnosti in predvsem vsi skupaj sodelovati, da trend obrnemo navzgor - zgolj Komisija ni dovolj,” se je na rekordno nizko oceno Slovenije na indeksu zaznave korupcije odzval predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi.

Na KPK sicer niso presenečeni ob podatku, da je Slovenija med kar desetimi državami EU, ki so letos dosegle svojo najnižjo raven. Poročila o korupciji v slovenskem zdravstvu in korupciji na ravni EU polnijo časopise, ukrepov za preprečevanje teh pojavov pa ni videti. Kaže, da stopicamo na mestu, opaža Šumi. Komisija na tem področju opravlja svoje delo, vendar v jedro sistemske korupcije ne more poseči sama, je opozoril. “Na potezi je predvsem vlada: s spreminjanjem zakonodaje, z upoštevanjem naših priporočil in ne zgolj s strinjanjem z njimi, vodenjem z zgledom. Moralni kapital, da to stori, ima,” je pozval.


Najbolj brano