Slovenci pri svečah spreminjajo navade

Slovenec v povprečju na leto prižge osem sveč, vsi skupaj 16 milijonov. A ko sveča dogori, postane odpadek. Pozivi, naj prebivalci v skrbi za okolje zmanjšajo porabo sveč in se svojih rajnih spomnijo na drugačne načine, so obrodili sadove. Količina nagrobnih sveč se z leti zmanjšuje.

Vse vrste sveč, z izjemo biorazgradljivih, sodijo v skupni zabojnik 
za odpadne sveče.  Foto: STA
Vse vrste sveč, z izjemo biorazgradljivih, sodijo v skupni zabojnik za odpadne sveče.  Foto: STA

SLOVENIJA > Po nekaterih ocenah smo Slovenci po porabi sveč na tretjem mestu v EU, takoj za Hrvati in Poljaki. Na tradicijo prižiganje sveč v spomin pokojnikom so zelo navezani še v Avstriji in na Portugalskem.

Vsaka vrsta sveč ima prednosti in slabosti

Opozorila, da sveča, ko dogori, postane breme za okolje, so začela pri nas spreminjati ustaljene navade. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je bilo lani na trgu 15 odstotkov manj sveč kot leto pred tem. To opažajo tudi v primorskih komunalnih podjetjih. “Količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč se zmanjšujejo že nekaj let. Trend se nadaljuje tudi letos, bolj kot pandemiji koronavirusa pa bi ga pripisali boljši osveščenosti porabnikov, ki na grobove svojcev vse pogosteje polagajo alternativne oblike sveč, kot so poslikani kamni, lesene ter solarne sveče,” pravi Jana Pines iz Okolja Piran. Temu pritrjujejo tudi na Komunalah Nova Gorica in Idrija.

Slovenci dve tretjini sveč, ki jih porabijo v letu, prižgejo ob dnevu spomina na mrtve.

Na trgu so se v zadnjih letih pojavile številne alternative klasičnim plastičnim nagrobnim svečam. Vsak tip sveče ima prednosti in pomanjkljivosti, pravijo na ministrstvu za okolje. “Elektronske nagrobne sveče imajo sicer daljšo življenjsko dobo, vendar jih je po uporabi treba razstaviti na sestavne dele, ki so lahko tudi težje reciklabilni kot sestavni deli parafinskih sveč,” pojasnjujejo. Na trgu se pojavljajo tudi biorazgradljive nagrobne sveče. “Obiskovalci pokopališč naj bodo pozorni, da jih po uporabi zavržejo v zabojnik za biološke odpadke.”

Isti smetnjak za vse

Kam pa je treba odvreči elektronske in solarne sveče? Vse vrste odpadnih sveč sodijo v skupni zabojnik za odpadne sveče. Komunalna podjetja, ki upravljajo s pokopališči, ta odpadek predajo predelovalcem, ti pa so nato dolžni sveče ločiti med seboj.

“Dobro bi bilo, če bi se ločilo parafinske sveče od ostalih elektronskih sveč, a to zaenkrat ne deluje,” sicer meni Dario Rolih iz Komunale Nova Gorica. Priporočljivo je, da po uporabi sveče, ki se napaja z baterijo, to odstranite in jo oddate v ulične zabojnike za zbiranje odpadne elektronske in električne opreme, v zbirni center ali pa jo odvržete v smetnjake za baterije v trgovinah, kjer so baterije naprodaj, svetuje.

Upravljalci pokopališč so se soočali s težavami, ker podjetja, zadolžena za odvoz odpadnih sveč, te naloge niso opravljala pravočasno. Po intervenciji države zdaj kupov odpadnih sveč iz preteklih let večinoma ne skladiščijo več.

Da so počistili stare zaloge, pravijo v Piranu, Novi Gorici in Idriji, sprotni odvoz pa - opozarjajo vsi trije - ne poteka tako tekoče, kot bi moral. V Idriji na odvoz čaka šest ton odpadnih sveč, v Piranu pet ton. Po dnevu spomina na mrtve se bodo skladiščene količine gotovo še povečale, saj dosedanje statistike kažejo, da Slovenci dve tretjini sveč, ki jih porabijo v letu, prižgejo ob dnevu spomina na mrtve.


Najbolj brano