Skok minimalne plače bo nekatere močno udaril
Višanje minimalne plače in izločitev vseh dodatkov iz nje je dobra novica za zaposlene, a slaba za podjetja, zlasti tista, ki potrebujejo veliko fizičnega dela in ne ustvarjajo visoke dodane vrednosti. Na svarila, da lani sprejeti zakon o minimalni plači koplje jamo konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ministrstvo za delo odgovarja, da ne pričakuje večjih negativnih posledic dviga.
PRIMORSKA > Minimalna plača se je letos povečala s 638 evrov neto na 667 evrov. Prihodnje leto sledi dvig na 700 evrov neto in izločitev vseh dodatkov iz minimalne plače.
Najtežje bo za delovno intenzivne panoge
“Gotovo so razlike med panogami, a živilsko predelovalna industrija, kot je naša, rezerv nima,” o posledicah teh dvigov pravijo v skupini Pivka Delamaris. Zaposlujejo 450 delavcev, trenutno jih dodatek do minimalne plače prejema 81. Pričakujejo, da se bodo prihodnje leto, po ponovnem dvigu in izločitvi vseh dodatkov iz minimalne plače, izdatki za plače povečali za od 750.000 do 800.000 evrov.
Majcen: “Tega ne bomo izpustili iz rok”
Peter Majcen iz sindikalne centrale KS 90 iz odziva ministrstva razume, da to ni naklonjeno odpiranju zakona o minimalni plači, spreminjanju zakona in preložitvi izločitve dodatkov na poznejši čas. Sindikalna stran na to ne bi pristala, poudarja: “Zdaj je bila politična volja in je ne spustimo iz rok.”
Trditvam, da bo višja minimalna plača in izločitev dodatkov povzročila odpuščanja, ne smemo nasedati, pravi Majcen: “Tisti, ki bodo odpuščali, bodo tudi ob sedanji minimalni plači, ker imajo druge težave.” Na plačno maso ne vplivajo le najnižje plače: “Velikokrat naletimo na primere podjetij, kjer je masa za plače štirih zaposlenih na individualnih pogodbah enaka masi za plače preostalih sto delavcev. In tisti štirje trdijo, da ima ostalih sto previsoke plače.”
Dodatke za neugoden delovni čas (nedeljsko, praznično in nočno delo) so sindikati iz zakona o minimalni plači uspeli izločiti že z letom 2016. Od leta 2020 naprej pa bodo morali delodajalci delavcem na minimalni plači posebej izplačevati še vse preostale dodatke, med katerimi je gotovo najpomembnejši dodatek na delovno dobo. “Ker v zasebnem sektorju nimamo sistema napredovanj, je dodatek na delovno dobo neko priznanje za izkušnje,” pravi Majcen. Prejemniki minimalne plače tega priznanja doslej niso videli, prihodnje leto pa bo nekdo z, denimo, 20 let delovne dobe iz tega naslova dodatno prejel deset odstotkov svoje osnovne plače.
“Dvig mase plač je za poslovanje naše družbe gotovo izrednega pomena, saj ne ustvarjamo visoke dodane vrednosti na zaposlenega. Tudi sredstev za investicije bo manj,” svarijo v pivški družbi. “Pričakovali bi vsaj delne razbremenitve delodajalcev z vidika davkov in prispevkov,” sporočajo državi. Zaradi dviga minimalne plače se bodo povečali stroški na vseh ravneh poslovanja; podražile se bodo surovine in vse storitve, višjih stroškov pa ne bo mogoče kar preliti v višje cene končnih izdelkov, saj trg ni naklonjen dvigu cen živilskih proizvodov.
TIK: masa za plače bo višja za 150.000 evrov
Opozorilom se pridružuje tudi Petra Borovinšek, direktorica družbe TIK iz Kobarida: “Sprejetje zakona o minimalni plači brez dogovora med partnerji pomeni za našo družbo, ki deluje v panogi proizvodnje medicinskih pripomočkov z zelo nizko dodano vrednostjo in visokim odstotkom stroškov dela v strukturi vseh stroškov, zelo velik udarec.” V družbi TIK je trenutno 168 zaposlenih, od tega dodatek do minimalne plače prejema 84 proizvodnih delavcev, večinoma žensk.
Vsi dodatki se bodo računali na osnovno plačo, ne pa na minimalno. Minimalna plača je le končni izračun, znesek, ki ga mora delodajalec po zakonu izplačati za poln delovni čas.
“V družbi ocenjujemo, da bo zaradi tega neusklajenega ukrepa masa plač v letu 2020 višja za več kot 150.000 evrov. Ta številka bo dokončno še večja, ker se bodo v družbi porušila tudi ostala plačna razmerja,” še pojasni direktorica in doda, da so že danes primorani sprejemati ukrepe za nadomestitev nastale razlike, tudi s pomočjo ukinitve proizvodnje določenih programov, pospešeno avtomatizacijo proizvodnje ter optimizacijo procesov, ker takšnega povečanja stroškov ne bodo uspeli prevaliti na svoje kupce, saj delujejo na konkurenčnem evropskem trgu.
V gradbenem podjetju Kolektor CPG je trenutno 450 zaposlenih, minimalno plačo pa prejema približno tri odstotke vseh zaposlenih. “Predvsem dvig, ki se bo zgodil prihodnje leto zaradi redefinicije minimalne plače, bo za gospodarstvo zelo obremenjujoč, ker če ne višamo linearno vseh plač, to pelje k uravnilovki pri plačah in nimamo več elementa za motivacijo zaposlenih, linearnega povečanja vseh plač pa gospodarstvo danes ne zdrži,” pojasnjuje direktor Kristjan Mugerli. Doda tudi, da bodo morali zaradi tega povišati prodajne cene; če jim dviga plač ne bo uspelo preložiti na končnega kupca, pa bo dobiček podjetja na koncu bistveno manjši. “Na splošno se bodo zaradi tega zakona, ki je bil sprejet s podporo vseh poslancev, v letu 2020 podražile vse storitve, še posebej kanalščine, odvoz smeti in podobno,” še pove.
197milijonov evrov več naj bi leta 2020 znašala masa plač zaradi ponovnega dviga minimalne plače in izločitve vseh dodatkov iz nje
Zvišanje minimalne plače bo obremenilo tudi koprski Cimos. Že zdaj so stroški dela v podjetju zelo veliki, s prihodnjim letom pa bo še slabše, pravi Gino Berti, prvi mož Cimosa: “Zavezani bomo izplačilu višjih minimalnih plač, a hkrati ne moremo vplivali na večjo produktivnost zaposlenih.” Berti opozarja še na en vidik. “Rast minimalne plače in s tem višjih stroškov dela bo še zmanjšala interes tujcev za vlaganja v Slovenijo.”
Dekanski Titus, ki je specializiran za razvoj in proizvodnjo inovativnih komponent za pohištveno industrijo, za delo z naprednimi proizvodnimi tehnologijami potrebuje predvsem kvalificirano delovno silo tehnične stroke, ki se nato posebej usposobi za upravljanje specifičnih tehnologij in operacij. “Znižuje se delež preprostih ročnih operacij in s tem število zaposlenih v najnižjih plačnih razredih, tako da spremembe zakona o minimalni plač niso pomenile bistvenega povečanja mase plač v letu 2019,” pravijo v dekanskem podjetju.
Gino Bertiprvi mož Cimosa
“Rast minimalne plače in s tem višjih stroškov dela bo še zmanjšala interes tujcev za vlaganja v Slovenijo.”
Ministrstvo: dvig ne bo imel večjih negativnih vplivov
Pričakovano bo učinek povišanja minimalne plače in izločitve vseh dodatkov iz nje v panogah z večjim številom zaposlenih na minimalni plači večji, na splošno pa zakon o minimalni plači v slovenskem gospodarstvu in na trgu dela ne bo imel večjih negativnih vplivov. Čisti dobiček gospodarskih družb se je namreč v letu 2018 povečal za 16 odstotkov, brezposelnost se je zmanjšala za enajst odstotkov, napovedi za naprej so ugodne, na trgu pa se že soočamo s pomanjkanjem delovne sile. Tako na ministrstvu za delo odgovarjajo na trditve delodajalskih organizacij o negativnih posledicah zakona o minimalni plači.
Na ministrstvu so izračunali, da bo učinek dviga bruto minimalne plače v letu 2020 na 940,58 evrov v celotnem gospodarstvu povzročil rast mase plač za dobrega pol odstotka, učinek izločitve dodatkov pa za približno 1,2 odstotka. V celotnem gospodarstvu naj bi se torej zaradi zakona o minimalni plači masa plač povečala za približno 1,77 odstotka oziroma 197 milijonov evrov.
Kristjan Mugerlidirektor podjetja Kolektor CPG
“Zaradi tega zakona, ki je bil sprejet s podporo vseh poslancev, se bodo v letu 2020 podražile vse storitve.”
