Širitev jedrske elektrarne prezgodaj v jedru pozornosti?

Če bi bila politična odločitev za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne sprejeta danes, bi zgolj za vse postopke do izdaje gradbenega dovoljenja potrebovali še deset let. Sledili bi javni razpisi in postavitev elektrarne. Kljub dolgoročnosti tega projekta pa imajo besede premierja Marjana Šarca, da moramo vložiti vse napore v gradnjo drugega bloka, velik odmev doma in v tujini. Se je Šarec prenaglil?

LJUBLJANA > “Prezgodnja napoved drugega bloka brez ustrezne priprave lahko pomeni samozanikalno napoved v pomenu, da se bodo proti njej organizirali vsi in jo preprečili v zgodnji fazi. Potem je ne bomo mogli zgraditi, tudi če bi se čez deset ali 15 let izkazalo, da bi jo morali,” pravi nekdanji politik, minister za okolje in prostor, po stroki pa prostorski sociolog dr. Pavel Gantar.

Past sočasnega delovanja dveh reaktorjev

Morebitnega drugega bloka krške nuklearke (NEK 2) nikakor ni mogoče izključiti iz dolgoročne perspektive oskrbe z energijo, meni in dodaja, da drugega bloka ne potrebujemo do leta 2043, če bo do takrat podaljšano obratovanje prvega bloka. “Če ocenimo, da je čas za pripravo in izgradnjo takšnega objekta kakšnih deset let, se nam s končno odločitvijo tja do leta 2028 ali 2030 ne mudi. Do tedaj bo tudi malo bolj jasno področje tehnološkega razvoja v energetiki.”

Dr. Pavel Gantar

prostorski sociolog, nekdanji okoljski minister

“Glede na bližino Hrvaške in velikega mesta (Zagreb) se verjetno ne bo mogoče izogniti presoji čezmejnih vplivov na okolje. Glede na odnose s Hrvaško to prinaša številne probleme.”

Gantar nasprotuje izgradnji NEK 2 že okoli leta 2030, tako da bi sočasno delovala oba. “Tu že na prvi pogled nastopi problem vode za hlajenje za oba bloka. Poleg tega bi ustvarili vtis 'energetskega obilja', ki bi neugodno vplival na prizadevanja za varčno in učinkovito rabo energije. V Sloveniji bi morali že s sedanjo ravnjo rabe energije ustvariti vsaj za 25 odstotkov večji BDP.”

Kot nekdanji minister za okolje in prostor pozna postopke umeščanja v prostor, ki potekajo pod okriljem tega ministrstva. “Pri umeščanju v prostor ne pričakujem večjih problemov glede na to, da gre za dodatno enoto k obstoječi. Projekt pa očitno ima podporo lokalnega in regionalnega okolja.” Za ta objekt bo potrebna presoja vplivov na okolje. “Glede na bližino Hrvaške in velikega mesta (Zagreb) se verjetno ne bo mogoče izogniti presoji čezmejnih vplivov na okolje. Glede na odnose s Hrvaško to prinaša številne probleme.”

Slovenske in tuje okoljske organizacije bodo večinoma zavračale nov jedrski objekt, a oglasile so bodo tudi takšne, ki menijo, da je jedrska energija manj slaba opcija od drugih, pričakuje Gantar. O nasprotovanju širitvi nuklearke, ki ga je takoj po izjavi Marjana Šarca, izrazilo več avstrijskih političnih strank, pa Gantar pravi: “Politična reakcija v Avstriji bo seveda burna. Politični akterji se v Avstriji - tako kot v Sloveniji - težko sporazumejo o čemerkoli, razen o jedrski elektrarni v Krškem. Tu so vse enotno proti. Vendar to glavnih protagonistov ne skrbi, ker bo to na plečih politike.”

Deset let le za pridobivanje dovoljenj

Primeri iz tujine kažejo, da od odločitve za izgradnjo jedrske elektrarne do pridobitve vseh dovoljenj in njene postavitve preteče približno deset let; pet let traja pridobivanje dovoljenj, pet let pa gradnja, je ob Šarčevem obisku v Krškem povedal direktor Gen energije Martin Novšak.

Na ministrstvu za okolje in prostor, ki s svojima agencijama za okolje in vode drži roko nad vsemi postopki umeščanja v prostor, napovedujejo daljše obdobje pridobivanja dovoljenj. V povezavi z NEK 2 niso začeli še nobenih pripravljalnih aktivnosti, poudarjajo, na podlagi podobnih projektov z mednarodnimi razsežnostmi pa lahko v grobem ocenijo, da bodo priprave z vsemi postopki potekale približno deset let.

Gradnja v paketu

Pred tem bo treba sprejeti politično odločitev, ali naj država sploh gradi drugi blok nuklearke. Po tem pa izpeljati javna naročila za gradnjo drugega bloka. Dr. Aleksij Mužina, ki se kot pravni strokovnjak in odvetnik veliko ukvarja s postopki javnega naročanja, si ne upa ugibati, kako dolgo bi trajalo umeščanje NEK 2 v prostor, se mu pa zdi ocena o petih letih preveč optimistična.

Ko po koncu teh postopkov pridemo do javnih naročil in posredno do zapletov z javnimi naročili na Slovenskem, pa Mužina poudari: “Javna naročila niso takšen problem.” Pritožbe so vezane na zakonske roke in težava pri nas je, da tisti, ki odločajo o teh pravnih sredstvih, zavlačujejo z obravnavo pritožb, trdi.

Če bi obstajala želja za postavitev NEK 2, bi lahko njena izgradnja potekala hitro oziroma hitreje kot gradnja drugega tira. Mužina namreč pričakuje, da bi investitor oddal eno javno naročilo za postavitev elektrarne v celoti, na pa številnih manjših naročil za gradnjo po delih.

Koliko časa za Nek 2, če se drugi tir vleče že več kot 20 let

Koliko časa bi umeščali v prostor projekt, kot je Nek2? Za primerjavo spomnimo na drugi tir Koper-Divača, za katerega so več kot 20 let potrebovali za umestitev v prostor in druge podlage za njegovo gradnjo, a ga še vedno niso začeli graditi.

• 1996 - Ministrstvo za promet naroči študijo upravičenosti povečanja zmogljivosti enotirne proge Divača-Koper. Preverjajo šest različic nove proge. V nadaljnjo obravnavo pride trasa 4.1, dolga 51 kilometrov (z ovinkom do meje s Hrvaško in Movraža);

• 2000 - Ministrstvo za okolje zavrne traso 4.1. kot nesprejemljivo, ker seka vodovarstveno območje in zavarovano območje Kraškega regijskega parka;

• 2000-2001 - Preučujejo druge različice - predorske. Izoblikuje se varianta I/3 (z ovinkom do meje z Italijo pri Vinjanu) in možnostjo navezave za takrat aktualno načrtovano meddržavno hitro progo Trst-Divača);

• 2003 - Vlada potrdi, da je najustreznejša različica I/3 (27 kilometrov, od tega 20 kilometrov v predorih, najvišja hitrost 160 kilometrov na uro, vzdolžni naklon do 17 promilov);

• 2005 - Vlada sprejme uredbo o državnem lokacijskem načrtu (DLN) za drugi tir (enotirna proga), proga je umeščena v prostor;

• 2007 - Ministrstvo za promet poda pobudo za spremembo in dopolnitev DLN, da bi bila proga dvotirna in bi se nanjo - v cepišču nad Črnim Kalom - priključila tudi nova mednarodna proga Trst-Divača;

• 2008 - Vlada sprejme sklep o pripravi sprememb in dopolnitev DLN za dvotirno progo;

• 2009 - Ministrstvo za promet sklene: od Kopra do cepišča Črni Kal se projektira drugi tir kot enotirno progo, od cepišča Črni Kal (kjer se priključi hitra proga iz Italije) do Divače pa kot dvotirno progo;

• 2010 - Italija odstopi od proge Trst-Divača, vlada sprejme sklep, da gre ponovno v enotirno progo po DLN iz leta 2005;

• 2012 - Javne razgrnitve presoje vplivov na okolje v Sloveniji in Italiji;

• 2014 - Agencija za okolje izda okoljevarstveno soglasje za drugi tir;

• marec 2016 - Ministrstvo za okolje izda gradbeno dovoljenje za drugi tir; vlada ustanovi projektno podjetje 2TDK za drugi tir;

• junij 2017 - Vlada sklene, da bodo tudi servisne cevi predorov na drugem tiru izkopali v polnem profilu, kar bo kasneje omogočilo gradnjo dvotirne proge;

• julij2018 - Zakon o drugem tiru, ki ga je DZ izglasoval že aprila leta 2017, končno začne veljati. V vmesnih 14 mesecih so se zaradi zakona o drugem tiru vrstili veto državnega sveta, ponovna potrditev DZ, ustavno sodišče in vrhovno sodišče, dva referenduma ter odstop predsednika vlade Mira Cerarja;

• januar2019 - Vlada potrdi investicijski program za drugi tir;

• marec2019 - Začne se gradnja dostopnih cest do trase;

• maj2019 - Podpis koncesijske pogodbe med vlado 2TDK. KG

---