Sindikat vojakov na prvi stopnji izgubil tožbo za polni dodatek za delo v epidemiji

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo zahtevo Sindikata vojakov Slovenije (SVS), da se njegovim članom v celoti izplača dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače za vse opravljene ure v času epidemije covida-19, z izjemo dela od doma. V sindikatu so že napovedali, da se bodo zoper sodbo pritožili na višje sodišče.

LJUBLJANA > SVS je kolektivni delovni spor sprožil, ker meni, da je prišlo do kršitve kolektivne pogodbe za javni sektor pri izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času razglašene epidemije.

Na sodišče se je obrnil lani po tistem, ko je bila spomladi prvič razglašena epidemija covida-19. Kot je v objavi na spletni strani sindikata pojasnil njegov odvetnik Boris Kanduti, je sindikat zatrjeval, da je kolektivna pogodba jasna: dodatek se izplača, če je razglašena epidemija in javni uslužbenec izvaja delo v nevarnih pogojih.

Nevarni pogoji pa so bili po zatrjevanju sindikata podani, če se delo ni opravljalo od doma, zaradi razsežnosti epidemije, neznank glede širjenja bolezni in podobno, zaradi česar je bilo oteženo delo javnih uslužbencev na delovnem mestu in s čimer so bile povezane težave tako za javne uslužbence kot njihove družinske člane.

Sindikat: Razlaga kolektivne pogodbe sprejeta nezakonito

Tako so v sindikatu vojakov prepričani, da je delodajalec kršil kolektivno pogodbo, ker javnim uslužbencem ni za ves čas dela, ki ga niso opravljali od doma, priznal in v celoti izplača dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke, ampak nižji dodatek oziroma le za različno določen odstotek ur.

Kanduti je navedel, da se je delodajalec pri določitvi odstotkov takšnih ur opiral na razlago kolektivne pogodbe, ki jo je sprejela komisija za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor. Po mnenju sindikata pa je bila ta razlaga sprejeta nezakonito, saj je ožila okvir, določen v kolektivni pogodbi, odločitev pa ni bila verificirana z zapisnikom.

Sodišče: Delodajalec je ravnal pravilno

Sodišče je zahtevek sindikata zavrnilo. Ocenilo je, da je delodajalec ravnal pravilno, ko je upošteval, da so zaposleni na različnih delovnih mestih opravljali delo v nevarnih pogojih v različnem trajanju glede na osemurni delovnik. Sporna razlaga kolektivne pogodbe pa tej ni dala spremenjene vsebine. "Ni dvoma, da se sporni dodatek obračunava in izplačuje le za čas dejanskega dela v pogojih, ki tak dodatek opravičujejo," je zapisalo v sodbi.

V slednji sodišče poudarja tudi pomen ustavnega fiskalnega pravila. Po oceni sodišča bi zneski povišanih izplačil javnim uslužbencem posegli v načelo vzdržnosti javnih financ in uravnoteženost državnega proračuna. Tudi iz tega razloga pa je bilo treba določiti, da se omenjeni dodatek izplačuje pod določenimi pogoji, navaja sodišče.

Kanduti: Prednost kolektivnim dogovorom pred morebitno nevzdržnostjo javnih financ

Kot pravi Kanduti, se s takšno razlago sindikat ne more strinjati, "saj se na takšen način posega v pravice javnih uslužbencev, ki so določene v kolektivni pogodbi, in je treba dati prednost kolektivnim dogovorom pred kasneje ugotovljeno morebitno nevzdržnostjo javnih financ".

Sindikat pa v odzivu opozarja, da so v nekaterih javnih zavodih izplačevali omenjeni dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke vsem zaposlenim ves delovni čas za celotno obdobje prvega vala epidemije. "V teh istih javnih zavodih pa v prvem valu epidemije ni bilo nobenega okuženega, v Slovenski vojski pa so bili okuženi in vojaki smo pomagali pri premagovanju epidemije na epidemiološko najbolj kritičnih točkah," so zapisali.

---