SDS in NSi vložili več deset zakonskih predlogov, tudi spremembe medijske zakonodaje

V SDS in NSi so takoj po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili več predlogov zakonov. SDS jih je vložila okoli 30, med drugim predlog sprememb zakonov o medijih, o RTVS in o STA, pa tudi o tožilstvu in odvetništvu. Začasni vodja poslancev SDS Danijel Krivec zatrjuje, da gre predvsem za "manjše popravke".

LJUBLJANA > V SDS so vložili 27 predlogov sprememb in dopolnitev zakonov z različnih področij. Med drugim gre za zakone s področja davkov, med njimi novelo zakona o davku od dobička od odsvojitve finančnih instrumentov in spremembe zakona o DDV. Dopolnili bi tudi zakon o fiskalnem pravilu, vložili pa so tudi dva predloga novih zakonov, in sicer o elektronskih komunikacijah in o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut.

Na seznamu so še novele zakona o odvetništvu, zakona o državnem tožilstvu, o notariatu ter o izvrševanju kazenskih sankcij in novi zakon o omejevanju preprečevanja konkurence. Predlagajo še novelo zakona o varstvu javnega reda in miru. Vložili so tudi novelo zakona o lekarniški dejavnosti, pa predlog za podelitev statusa mestne občine Občini Brežice in novelo zakona o lokalnih volitvah.

Prav tako so vložili trojček medijske zakonodaje

Pravzaprav gre za peterček, saj so vložili kar dva predloga sprememb ali dopolnitev zakona o medijih in zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in novelo zakona o STA. Zakon o RTVS so v SDS vložili po rednem postopku, so pa, kot je bilo videti s spletne strani DZ, predlog novele vložili že tudi v Gibanju Svoboda, a po skrajšanem postopku.

Vložili so tudi predlog deklaracije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu ter predlog odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto.

Kot je v izjavi za medije ob robu seje dejal Krivec, jim namreč v prejšnjem sklicu DZ ni uspelo rešiti nekaterih zadev, ki Slovenijo bremenijo tudi z vidika kazni, ki jih plačuje Evropski uniji.

V parlamentarni postopek pa so vložili tudi nekatere zakone, ki so jih imeli po njegovih besedah pripravljene že v prejšnjem mandatu, pa zaradi "koalicijskih dogovarjanj niso šli naprej", mednje sodi tudi predlog sprememb zakona o RTV. Spremembe zakona o RTV je sicer med prvimi in prioritetnimi koraki navajala na novo nastajajoča koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Krivec je prepričan, da večje število vloženih zakonov takoj po potrditvi poslanskih mandatov "ni nič posebnega", saj da so povedali, da bodo delovali kot konstruktivna opozicija. Pri tem pa je po njegovem mnenju njihova naloga tudi ta, da vlagajo predloge posameznih zakonov.

Medtem so v NSi vložili predloge novel več zakonov s področja socialne in družinske zakonodaje, ki jim jih ni uspelo pripeljati čez parlamentarni postopek v preteklem mandatu, je ob robu seje potrdil prvak NSi Matej Tonin.

V stranki so za STA našteli, da je poslanska skupina NSi danes vložila predloge zakonov o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o socialno varstvenih prejemkih, o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o urejanju trga dela. Poleg tega pa so vložili še predloge zakona o visokem šolstvu, zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja ter o celostnem prometnem načrtovanju.

Golob o več vloženih zakonih opozicije: Gre predvsem za nagajanje bodoči koaliciji in zlorabo parlamentarnega postopka

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob v potezi SDS in NSi, ki sta prvi dan novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili okoli 30 predlogov zakonov vidi predvsem nagajanje bodoči koalicij in zlorabo parlamentarnega postopka. Hkrati skupaj s prvakoma SD Tanjo Fajon in Levice Luko Mescem zatrjujejo, da to ne bo omajalo volje nove koalicije.

"Vsak normalen človek se vpraša, zakaj bi nekdo, ki je bil še pred tremi tedni v vladi in imel večino v DZ, čakal na to, da pride v opozicijo in začne zakonodajno delovati," je v izjavi za medije ob robu ustanovne seje dejal Golob.

Potezo SDS in NSi, ki se, kot kaže, v novem sklicu parlamenta selita v opozicijo, je označil za otročje početje in zlorabo parlamentarnega postopka. Meni tudi, da ne gre za resen poskus delovati v dobro države, saj da sta imeli stranki več kot dovolj časa za sprejem danes vloženih zakonov še v času, ko sta delovali v vladi.

V Gibanju Svoboda so sicer po Golobovih besedah pripravili, uskladili in vložili svoj predlog spremembe zakona o RTV. Kot je zatrdil, predlog zakona temelji na predlogih civilne družbe, njegov edini namen pa je depolitizacija in umik politike iz javne RTV, kar bi med drugim dosegli tudi s tem, da bi DZ po novem imenoval le dva od 17 članov sveta RTV.

Na vprašanje, ali je današnja poteza opozicije učna ura o delovanju parlamenta za novinko v DZ, pa Golob odgovarja le, da "inoviranja ni brez napak". "Danes ni bila učna ura demokracije, danes je bila učna ura iz zlorabe procedure," meni.

Hkrati zatrjuje, da bo takšno početje le še bolj povezalo bodoče koalicijske partnerice Gibanje Svoboda, SD in Levico. V tem pa vidi tudi dokaz, da so se prvaki omenjenih strank pravilno odločili, da v koalicijo vstopijo sami, tudi zato, ker so jim ljudje na aprilskih državnozborskih volitvah podelili mandat za to, da delajo v dobro države.

Kot je še zatrdil, so zdaj samo še bolj odločni, da sledijo zastavljeni časovnici in vlado sestavijo do 3. junija.

---