Volilci na referendumu podprli vse tri novele zakona

Slovensko volilno telo je pod streho spravilo še četrto v nizu novembrskih volilnih nedelj. Volilke in volilci so novele zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV na današnjem referendumu podprli.

SLOVENIJA > Novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je po delnih neuradnih izidih na današnjem referendumskem odločanju podprlo 62,6 odstotka volilcev, proti jih je glasovalo 37,4 odstotka. Glasovanja o uveljavitvi omenjenega zakona se je udeležilo skoraj 40 odstotkov volilcev.

Spremembe zakona o vladi je na današnjem referendumskem odločanju podprlo 56,4 odstotka volilcev, proti jih je glasovalo 43,6 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po večini preštetih glasovnic. Glasovanja o uveljavitvi omenjenega zakona se je udeležilo skoraj 40 odstotkov volilcev.

Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi je podprlo 61,99 odstotka, proti je glasovalo 38,01 odstotkov volilcev. Udeležba na referendumu je bila skoraj 40,2-odstotna.

Nika Kovač: Pokazali smo, da smo skupnost, ki ne prenaša političnega prevzema neodvisnih organov

Slovenci so na referendumu o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pokazali, da so skupnost, ki ne prenaša zla in političnega prevzema neodvisnih organov, poudarja direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Od vlade ob tem pričakuje, da zaščiti delavce na RTVS, saj ne pričakuje, da bi se razmere tam uredile v kratkem času.

"Za nas je ta zmaga v resnici potrditev, da je Slovenija družba prijaznih, srčnih ljudi, da imamo najboljše prebivalce in prebivalke in da na koncu dobro vedno premaga zlo," je v prvem odzivu po večini preštetih glasovih na referendumu o noveli zakona o RTVS, ki kažejo na potrditev novele, za medije dejala Kovač. Ob tem se je zahvalila vsem, ki novelo danes podprli na voliščih.

Sporočilo volilcev je, tako direktorica Inštituta 8. marec, enako za vse politične stranke - ljudje se bodo ne glede na oblast v velikem številu postavili za vrednoto skupnosti.

V kampanji inštituta je po njenih besedah sodelovalo več kot 1000 prostovoljcev na terenu, ki so jih po vsej Sloveniji usmerjali lokalni koordinatorji. Kampanjo so financirali s prostovoljnimi prispevki, skupaj je stala okoli 30.000 evrov.

"Veliko je bilo prostovoljnega dela na lasten pogon, predvsem pa nam ogromno pomeni povezava z zaposlenimi na RTVS," je dejala Kovač in dodala, da gre za ljudi, ki so jim v velik navdih, saj so kljub težkim pogojem dela ostali zavezani javnosti. So simbol te zmage, ki je upanje za celo Slovenijo, je poudarila.

Na vprašanje, kdaj pričakuje ureditev razmer na RTVS ob govoricah o možnosti vložitve ustavne presoje na novelo zakona, je odgovorila, da je ustavna presoja legitimna in demokratična možnost, zato z njeno morebitno vložitvijo nimajo težav.

Kdaj se bodo razmere uredile, pa bi bilo po njenih besedah besedah treba vprašati premierja Roberta Goloba in politiko: "Spodbujali jih bomo in težili, da ne popustijo in da se zaščiti delavce in delavke, ker se njihova situacija ne bo končala jutri, prav tako ne čez teden dni."

Še nobena kampanja sicer za inštitut ni bila tako naporna kot ta, je poudarila v izjavi za STA po zaprtju volišč. "Bili smo fizično napadeni, grozili so nam s smrtjo, pogosto smo komaj vstali in se prepričali, da smo nadaljevali, kradli so našo podobo in spreminjali zapise podpore iz za v proti, pojavljale so se številne laži in napadi," je dodala.

V Levici zadovoljni z rezultati referenduma

Koordinator Levice in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ocenjuje, da so volivci na današnjih referendumih vladi podelili zaupnico, opoziciji pa nezaupnico. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa meni, da so na današnjem referendumu ljudje pokazali, da si ne želijo vpletanja politike v vodenje in upravljanje RTVS.

Mesec je dejal, da je bilo treba iti na volišča že četrto nedeljo zapored, da se opoziciji, ki se ni mogla sprijazniti z rezultatom volitev 24. aprila, pokažejo, da s spotikanjem ne bodo prišli daleč. "Da se ji enostavno ne splača delati referenduma vsako nedeljo, kot so si očitno zadali," je dejal.

Jasno sta se pokazali dve podobi Slovenije. Na eni strani politika, ki skuša spotikati, greniti in rušiti, na drugi strani pa Slovenija, polna upanja v prihodnost, optimizma. "Veseli me, da smo se odločili za slednjo možnost," je dejal.

Po besedah Klakočar Zupančičeve so se ljudje na referendumih izrekli za demokracijo in svobodo

Predsednica DZ in podpredsednica Svobode Urška Klakočar Zupančič je izrazila veselje, da živi v državi, kjer so se ljudje izrekli za demokracijo in svobodo. Prvi delni neuradni izidi namreč kažejo, da bodo spremembe zakonov o RTVS, dolgotrajni oskrbi in vladi potrjene na referendumih. Po štabu koalicije se je razlegel vzklik 3 krat za.

Klakočar Zupančičeva je dejala, da je vesela, da so se državljani odzvali njihovemu klicu, da gredo zopet na volitve. Vesela je tudi, da so ljudje potrdili rezultat aprilskih državnozborskih volitev.

Zaveda se, da štetje glasovnic še ni končano, a je vesela, da živi v demokratični državi, kjer so se ljudje izrekli za demokracijo in svobodo, kjer si bo vlada lahko učinkovito organizirala svoje delo in naslavljala pereče države. Kako se bo zdaj reorganizirala vlada, ni želela špekulirati, saj je to v pristojnosti vlade. "Tam so izjemni strokovnjaki, tri nove resorje, ki bodo oblikovali, bodo prevzeli enako strokovni in sposobni ljudje," je dejala.

Prav tako je vesela, da živi v državi, kjer želijo ljudje imeti kakovostne zakone in nazaj javno Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), svobodno in neodvisno novinarstvo, oddaje ki smo jih radi gledali, in da se lahko novinarji "s polnimi pljuči posvetijo svojemu poslanstvu".

Ocenjuje, da je bila kampanja dobra, saj so se vsi v stranki močno angažirali, poudarjali vsebino. Ni pa bilo lahko, saj je nasprotna stran metala polena pod noge, je dejala.

Državljankam in državljanom se je zahvalila "za svobodno in zdravo Slovenijo".

Fajon: Izid referendumov je zaupnica vladi

Predsednica SD Tanja Fajon je zadovoljna z rezultatom današnjih referendumov, sporočilo ljudi je po njenem mnenju, da koalicija in vlada pod vodstvom Roberta Goloba uživata zelo močno zaupanje. Čas bi bil, da tudi opozicija sprejme, da ni čas za blokade, ampak da bi lahko sodelovali pri dobrih zakonih, je dejala v izjavi ob objavi neuradnih izidov.

Referendumi so bili po njenih besedah preizkušnja vlade, kljub kompleksnim temam pa so dobili močno zaupanje ljudi. S solidno podporo bodo s še večjim zagonom delali naprej.

Napovedala je, da ne bo dneva za počitek, že jutri bodo šli po poti novih sprememb, da se bodo lahko osredotočili na vprašanja podnebja, stanovanj in medgeneracijskega sodelovanja. Hkrati pa bodo pomagali ljudem prebroditi težave z energetsko in prehransko krizo. "Čaka nas veliko izzivov," pravi.

Rekonstrukcije vlade ne pričakuje, temveč ustanovitev novih ministrstev in nekaj menjav znotraj resorjev, ki so vsem poznane. "Mislim, da so tudi ministrska imena vsem poznana," je dejala.

Dodala je, da bi bil čas, da opozicija sprejme, kar ji ljudje sporočajo - da ni čas za interpelacije, blokade zakonov in referendume, ki jemljejo energijo in ne dajejo zaupanja ljudem, ki so vladno koalicijo izvolili. Čas je tudi, da opozicija spozna, da s takim preigravanjem ne bo uspela in da bi namesto tega lahko sodelovali pri dobrih zakonih, je dejala. Glede na "dinamiko polen opozicije" sicer kmalu pričakuje spet nova, a to vladno koalicijo le utrjuje in povezuje, pravi.

V SDS v ocenah izidov referendumov ocenili, da so bili volivci zavedeni

Poslanec SDS Branko Grims je ob izidih, po katerih referendumi o RTVS, vladi in dolgotrajni oskrbi niso uspeli, izrazil dvom, da so se ljudje v celoti zavedali vsebine svojih odločitev. Izglasovali so višje davke, višji rtv-prispevek in ideološki monolit na RTVS ter se odpovedali pravicam iz dolgotrajne oskrbe za vsaj leto dni, je ocenil.

Predstavniki SDS so rezultate današnjih referendumov spremljali na sedežu stranke v Ljubljani, kjer pa ni bilo predsednika stranke Janeza Janše, ki je v tujini. Ta se je za odzval le na Twitterju, kjer je ocenil, da so ljudje glasovali za misleč, da s tem svoje pravice branijo. "S čim jih lahko ob 99-odstotnem medijskem monopolu zavedejo naslednjič," se je vprašal.

Na stranki pa so se na prve delne neuradne izide odzvali strankini poslanci.

Tudi Grims je v izjavi za medije ocenil, da je bilo pred referendumi veliko medijskih manipulacij in zavajanj ter napačnih trditev, o čem ljudje v resnici odločajo.

Zahvalil se je vsem, ki so odšli na referendum, še posebej pa tistim, ki so glasovali proti trem zakonom in za to, "da bi bila Slovenija bogatejša, uspešnejša, pluralna in da bi imeli pravice iz trajnostne oskrbe". V takih razmerah se moramo po njegovih besedah vprašati, kakšne so razmere v Sloveniji, da se je "namesto o vsebini uspelo preko medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je zanje bolje, kaj je bolje za njihovo denarnico". "In potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933," je še dodal.

Januarja uradni izidi

Uradni izidi referendumov bodo predvidoma znani šele januarja. Zaradi ugotavljanja kvoruma bo namreč ministrstvo za notranje zadeve pripravilo še podatke o številu volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja. To bo glede na rokovnik referendumskih opravil 14. januarja, DVK pa bo poročilo o končnem izidu glasovanja sprejel najpozneje 24. januarja.

Spremembe zakona o vladi prinašajo drugačno sestavo vlade, spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi uveljavitev lani sprejetega zakona zamikajo za eno leto, novela zakona o Radioteleviziji Slovenija pa na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor zavoda.

---