Poštarji zaradi slabih delovnih razmer zahtevajo reorganizacijo dela

Poštna sindikata, ki zastopata delavske pravice poštarjev, se te dni z vodstvom Pošte Slovenije spet pogajata o izboljšanju delovnih razmer. Kot je povedal predsednik Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič, zahtevajo reorganizacijo dela poštarjev, ki so zaradi pomanjkanja sodelavcev preobremenjeni.

MARIBOR > Saša Gržinič je dejal, da so že sprožili aktivnosti za pripravo opozorilne stavke, vendar je za zdaj še ne napovedujejo, saj se bodo o takšni možnosti odločali po petkovih vnovičnih pogajanjih z vodstvom družbe. Za zdaj so po njegovih besedah pri zahtevah enotni tudi z drugim Sindikatom delavcev prometa in zvez pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Tudi novi poštarji hitro odhajajo

Kot je pojasnil, tokrat v ospredju niso višje plače, pač pa drugačna organizacija dela poštarjev, ki se spopadajo s težkimi delovnimi razmerami, saj izkušeni sodelavci odhajajo. Prihajajo sicer novi, ki jih je treba uvajati, zaradi preobremenjenosti in vremenskih razmer pa je na bolniškem dopustu vselej okoli 300 poštarjev, pozimi tudi do 500.

Gržinič je spomnil, da so konec leta 2017 dosegli dogovor glede dviga plač, ki jim je omogočil, da so nadoknadili zaostanek zadnjih šestih let. "Upali smo, da bo to ustavilo negativen trend bežanja s Pošte, a velike razlike ni bilo. Od poletja 2017 do poletja 2018 je odšlo okoli tisoč zaposlenih, ki so jih sicer zamenjali z novimi, a je v manj kot letu dni tudi 40 odstotkov novih hitro odšlo," je razložil Gržinič.

Zato v sindikatih zahtevajo sistemske spremembe v organizaciji dela, ki bi bile upoštevane tako v kadrovskem načrtu kot pri mesečnih obremenitvah in bi upoštevale dejansko stanje na terenu.

Ukrepi v letu 2018 so stali 8,8 milijona evrov

Na Pošti Slovenije so pojasnili, da nadaljujejo pogajanja glede nekaterih odprtih vprašanj z obema reprezentativnima sindikatoma, zato v tem trenutku vsebine pogajanj ne komentirajo.

Ob tem so dodali, da si kot vselej prizadevajo najti skupni jezik s socialnimi partnerji, zato so za izboljšanje razmer za delo že doslej sprejeli številne ukrepe. Njihova skupna vrednost v letu 2018 je brez dodatnih zaposlitev znašala 8,8 milijona evrov.

Sprejeli so novo sistemizacijo delovnih mest, zaposlenim v prometu so lani osnovne bruto plače do vključno sedmega tarifnega razreda dvignili v različnih odstotkih, in to na predlog ter po uskladitvi obeh reprezentativnih sindikatov. Zvišali so povračila stroškov za prehrano, izvedli napredovanja zaposlenih, izplačali so tudi poslovno uspešnost.

Izboljšanje pogojev dela poštarjev

Prav tako so sprejeli kar nekaj obsežnih ukrepov, ki vplivajo na izboljšanje pogojev dela poštarjev. Že v začetku letu 2017 so ukinili sobotno dostavo pošiljk, zmanjšali obseg prodaje blaga na terenu, na več kot 60 poštah so ukinili sobotni delovni čas, letos pa so sobotni delovni čas ukinili še dodatnim 25 poštam in ga nadomestili s prilagoditvijo delovnega časa med tednom.

Zaradi nadomeščanja odsotnosti so zaposlili nove delavce, v najbolj obremenjujočih mesecih tudi študente, kadre pa so iskali tudi prek agencij za posredovanje delovne sile. V letu 2017 so dodatno zaposlili 126 delavcev za nadomeščanje daljših odsotnosti in ureditev razmer na področju dostave, lani pa še 98. Pomagali so si tudi z nekaj delavci iz BiH in Srbije, ukrepe nadaljujejo tudi letos.

Težko do novih zaposlenih

So se pa na Pošti lani soočali s težavo pridobivanja novih zaposlenih zaradi splošnega pomanjkanja kadrov, kar je predvsem posledica gospodarske rasti in s tem povezanega povečanega povpraševanja po delavcih.

Ob tem je Pošta delovno intenzivno podjetje, na bolniške odsotnosti pa vplivajo sezonski vplivi. Največ bolniških odsotnosti beležijo od januarja do marca, v povprečju beležijo 470 bolniških odsotnosti dnevno. Najmanj jih je v poletnih mesecih, ko je zaradi bolniškega staleža odstotnih okoli 350 zaposlenih dnevno.

---