Podpisana pogodba za obnovo objekta za Arhiv RS in Muzej slovenske osamosvojitve
Slovenija
02. 03. 2022, 11.16
, posodobljeno: 02. 03. 2022, 11.17
Na ministrstvu za kulturo so v torek podpisali tripartitno pogodbo o rekonstrukciji in dozidavi objekta na Poljanski cesti 40, kjer bosta svoje prostore dobila Arhiv RS in Muzej slovenske osamosvojitve. Kot so zapisali na ministrstvu, je to korak v smeri ureditve prostorske problematike arhiva, muzej pa bo v njem lahko začel izvajati javno službo.
Podpisu pogodbe je prisostvoval tudi minister za kulturo Vasko
Simoniti. Foto: STA
LJUBLJANA
> Pogodbo, vredno skoraj 14 milijonov evrov, so podpisali direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar, v.d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve Željko Oset in Igor Hvastja, direktor podjetja Makro 5 gradnje, ki je bilo izbrano na javnem natečaju kot izvajalec gradbenih in rekonstrukcijskih del. Podpisu je prisostvoval tudi minister Vasko Simoniti.
Gradbena dela na objektu se bodo začela v kratkem in se bodo predvidoma zaključila septembra 2023, je ministrstvo zapisalo na svoji spletni strani.
Arhiv RS, ki sedaj deluje v Grubarjevi palači in na dodatnih lokacijah, bo z umestitvijo v objekt po večletnih prizadevanjih ureditve neustreznih in dislociranih prostorov za arhivsko dejavnost dobil eno mesto za svoje poslovanje, depoje in prostore za obiskovalce.
Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ministrstvo ustanovilo lani, pa bo v obnovljenem objektu s svojimi prostori lahko začel izvajati javno muzejsko službo, so še pojasnili na ministrstvu.
Projekt rekonstrukcije in dozidave objekta za potrebe omenjenih ustanov je vlada novembra lani uvrstila v načrt razvojnih programov. Takrat je napovedala, da se bo v celoti financiral iz proračuna ministrstva za kulturo.
Projekt je problematiziralo več institucij in skoraj 200 posameznikov
Muzej slovenske osamosvojitve je vlada predvidela v predlogu državnega proračuna za leto 2022, sklep o ustanovitvi pa je sprejela marca 2021. Namera je sicer naletela na kritike z utemeljitvami, da se s tematikami slovenske osamosvojitve že ukvarjajo obstoječe muzejske institucije ter da bodo delavci v kulturi s tem izgubili še dodatna sredstva.
Projekt je problematiziralo več institucij in skoraj 200 posameznikov v javnem pismu prek spleta, v katerem so ustanavljanje muzeja opredelili kot ideološki projekt v korist trenutne vladajoče garniture in "ne dejanje, ki bi bilo v korist izboljšanja položaja kulture v Sloveniji, kar bi od ministra kot skrbnika kulturnega resorja pričakovali".
Člani in članice oddelka za zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti so Simonitija pozvali k odprtju razprave, manjša skupina aktivistov je pred ministrstvom izvedla protestno umetniško akcijo, kritiko nad odločitvijo vlade pa so izrazile tudi članice Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. Med drugim so se spraševale, ali je ta muzej sploh potreben in za koga se pripravlja.