Pahor začel pogovore o možnih kandidatih za ustavnega sodnika

Po prvem dnevu posvetovanj pri predsedniku republike Borutu Pahorju o možnih kandidatih za ustavnega sodnika nihče še ni želel govoriti o imenih. Vodje poslanskih skupin SDS, LMŠ, SMC in SD tako po pogovoru s predsednikom niso želeli razkriti, kateri kandidat oz. kandidati bi bili zanje sprejemljivi.

Predsednik Borut Pahor se je najprej sestal s predstavnikom 
poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem, ki pa izbire SDS še ni 
razkril. Foto: Nebojsa Tejic/STA
Predsednik Borut Pahor se je najprej sestal s predstavnikom poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem, ki pa izbire SDS še ni razkril. Foto: Nebojsa Tejic/STA

LJUBLJANA > Kot prvi se je pogovora pri predsedniku udeležil vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. "Glede imen se v poslanski skupini še nismo dokončno odločili. Kot običajno se bomo tik pred glasovanjem odločili, komu damo svojo podporo, zato tudi ne predstavljamo nobenih imen v tem trenutku," je pojasnil novinarjem.

Ne razkrivajo, kateri kandidati za ustavnega sodnika bi bili zanje sprejemljivi

Tudi vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je pojasnil zgolj, da so predsednika republike Boruta Pahorja seznanili, kateri kandidati za ustavnega sodnika zanje niso sprejemljivi in kdo je. V izjavi po srečanju pa o imenih ni želel govoriti. Pojasnil je, da bodo počakali na predsednikov predlog.

Nato bodo opravili še eno razpravo znotraj poslanske skupine ter obvestili javnost, ali podpirajo predlagano ime ali ne. Je pa Golubović danes predsedniku povedal, da so v primeru, da bo predlagal koga, ki se na razpis ni prijavil, pripravljeni o tej opciji razpravljati. Če bi predlagal Andraža Terška, pa ta razprava ne bi bila potrebna, saj so ga že dvakrat doslej podprli, je še dodal.

Vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga je povedala, da imajo v SMC glede kandidatov za ustavne sodnike "nabor dveh imen", več od tega pa še ni želela komentirati. Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je razkril le, da sta med petimi kandidati zanje sprejemljiva dva, trije pa ne. Je pa Han izrazil obžalovanje, da v prejšnjem krogu ni šel skozi sito v DZ Teršek.

Skupaj 2348 sopodpisnikov je sicer danes na predsednika Pahorja ter strankam DeSUS, Levici, LMŠ, SAB, SD in SMC poslalo zahtevo za predlaganje in imenovanje Terška za ustavnega sodnika, so v imenu podpisnikov sporočili iz stranke Za zdravo družbo.

Sluga je dejala, da jo je s peticijo seznanil predsednik, sama je še ni videla in jo težko ocenjuje. Je pa predsednik republike tisti, ki se lahko za takšen korak odloči in glede na to bodo nato v SMC opravili nadaljnja usklajevanja in pogovore.

Ponovno kandidirala Rok Svetlič in Marko Starman

Na ponovni poziv za kandidata za ustavnega sodnika, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija, so se prijavili Anže Erbežnik, Marjan Lekše, Boštjan Pintar, Rok Svetlič in Marko Starman. Erbežnik, Svetlič in Starman so bili med možnimi kandidati že v prejšnjem krogu, ko je Pahor v imenovanje predlagal Barbaro Zobec in Andraža Terška. Zobčeva je nato od kandidature odstopila, Teršek pa na tajnem glasovanju v DZ kljub javno izrečeni podpori ni dobil dovolj glasov.

Zakon o ustavnem sodišču sicer določa, da predsednik republike lahko izbere kandidata izmed prijavljenih kandidatov, lahko pa DZ predlaga tudi druge kandidate. Na tajnem glasovanju v DZ pa je za izvolitev potrebnih 46 glasov.

S Krivcem tudi o volilni zakonodaji

Krivec je pojasnil, da sta se s predsednikom pogovarjala tudi o volilni zakonodaji, "kjer se stvari premikajo v smer rešitve s prilagoditvijo tistih okrajev, ki na nek način štrlijo". Po njegovih besedah stvari potekajo in pričakujejo, da se bo v kratkem koalicija tudi na nek način poenotila glede teh sprememb.

Rok za uveljavitev ustavne odločbe glede volilne zakonodaje se bo sicer iztekel 21. decembra. Pod vodstvom predsednika Pahorja se je politika najprej usklajevala o možnosti, da bi volilne okraje v celoti ukinili in uvedli preferenčni glas, a se je nato v začetku marca letos izkazalo, da potrebne dvotretjinske večine za to v DZ ni.

Na mizi je tako ostala še možnost spreminjanja meja okrajev, za kar je sicer potrebna navadna večina, a se ta zdi zaradi raznolikosti interesov prav tako težko dosegljiva. Predlog pripravljajo na ministrstvu za javno upravo, po prvotnih načrtih naj bi o njem minister Boštjan Koritnik pogovore s poslanskimi skupinam opravil v septembru. Kot pa je pojasnil v ponedeljek, je prišlo do manjšega zamika, saj gre za zelo zahtevno materijo. "Trenutno se ukvarjamo z dvema alternativnima predlogoma in moramo še tehtati argumente za in proti, kateri je tisti, ki ga bomo predstavili poslanskim skupinam," je še pojasnil.


Najbolj brano