Pahor ob dnevu vrnitve Primorske izpostavil sožitje med Slovenci in Italijani

Urad predsednika republike je ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v predsedniški palači pripravil dan odprtih vrat. Kot je ob tem zapisal predsednik republike Borut Pahor, danes Slovenci in Italijani živimo v sožitju kot dobri sosedje in prijatelji. "Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa skupaj ustvarjamo prihodnost," je dodal.

LJUBLJANA > Borut Pahor se danes sicer mudi na mednarodni konferenci v Rimu, zato je njegovo pismo prebrala Tanja Pečar, ki je v svojem in imenu predsednika izrazila čestitke ob današnjem prazniku, so sporočili iz predsednikovega urada.

"Slovenija in Evropa sta utemeljeni na vrednotah, ki so navdihovale upor Primork in Primorcev zoper fašizem, narodno osvoboditev in skupno življenje z ostalimi Slovenci. Enake vrednote so navdihovale tudi zgraditev skupnega evropskega doma na ruševinah dveh svetovnih vojn," je Pečarjeva prebrala Pahorjeve besede.

Posebej za ta praznik je glasbeni program pripravil moški pevski zbor Provox iz Nove Gorice in okolice, ki je svoj nastop sklenil v primorskem duhu s himno Vstajenje Primorske.

Po zaključenem programu so si obiskovalci ogledali poslopje predsedniške palače in delovne prostore predsednika republike ter se seznanili z delom predsednika republike in njegovega urada. V pisarni predsednika republike je obiskovalce sprejela Tanja Pečar in odgovarjala na številna vprašanja. Kot običajno ob državnih praznikih je bila tudi tokrat v počastitev državnega praznika pred predsedniško palačo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.

Dan odprtih vrat sicer poteka v skladu z veljavnimi ukrepi za preprečevanje širitve covida-19.

Dnevi odprtih vrat predsedniške palače na pobudo predsednika Pahorja neprekinjeno potekajo od leta 2013, doslej pa je predsedniško palačo obiskalo več kot 25.000 obiskovalcev vseh starosti, tudi iz tujine.

Z državnim praznikom vrnitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan, se spominjamo podpisa pariške mirovne pogodbe na ta dan leta 1947, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja pa je ostalo še okrog 140.000 Slovencev.

---