Nove omejitve druženja

Druženje bo v Sloveniji po novem omejeno na največ deset ljudi. Do 50 se jih lahko zbere pod pogojem, da organizator pripravi seznam udeležencev, zapiše njihove naslove in telefonske številke. Seznam, ki go bo moral organizator zabave hraniti mesec dni, bi ob širjenju okužbe epidemiologom pomagal pri iskanju stikov.

LJUBLJANA > “Če v takšnih okoliščinah organiziraš piknik, moraš prevzeti odgovornost za zdravje ljudi,” pravi vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

Še brez odločitve o zgodnejšem zapiranju lokalov

Omejitev zbiranja velja za zasebne in javne dogodke. Še vedno so sicer dovoljene tudi javne prireditve z do 500 obiskovalci, če je na njih zagotovljeno redarstvo, sedežni red in spoštovanje vseh varnostnih pravil.

Vlada se je za omejitev zbiranja na največ deset oziroma največ 50 oseb ob vodenju evidence odločila zaradi opažanj, da se okužbe pogosto širijo na zasebnih zabavah. “Bojimo se zasebnih zabav in maturantskih izletov,” je izpostavil Kacin. Ob tem pa so v teku tudi drugi ukrepi za zajezitev širjenja virusa. Zdravstveni inšpektorat nadzoruje varnostno razdaljo in dostopnost razkužil v gostinskih lokalih. Inšpektorji te nadzore opravljajo tudi popoldne in zvečer. Od ugotovitev bo odvisno, ali se bo vlada odločila tudi za skrajšanje obratovalnega časa lokalov.

Če druženje poteka v skupini nad deset do 50 oseb, mora organizator:
- sestaviti seznam z imeni in priimki udeležencev, naslovi stalnega bivališča in telefonskimi številkami,
- navesti kraj zbiranja (kraj, ulica in hišna številka ter podatek, ali gre za zaprt ali odprt prostor),
- opredeliti čas zbiranja (datum in čas začetka in konca zbiranja),
- seznam hraniti mesec dni in ga na zahtevo predati NIJZ.

Zapleti pri nadzoru karantene

Zdravstveni inšpektorji intenzivno nadzorujejo tudi spoštovanje karantenskih odločb. V torek so opravili 446 inšpekcijskih nadzorov, osebe, ki jim je bila odrejena karantena, pa so na domačem naslovu našli v 372 primerih. V ostalih 74 primerih so odkrili različne kršitve, zaradi katerih so uvedli inšpekcijske postopke. V šestih primerih oseb, ki jim je bila odrejena karantena, ni bilo doma, v petih primerih ni bil mogoč dostop do zasebnega zemljišča, v 18 primerih se je izkazalo, da je navedeni naslov lažen, v prav toliko primerih oseba ni odprla vhodnih vrat, tako da ni bilo mogoče potrditi, ali spoštuje karanteno. V 27 primerih osebe ni bilo mogoče najti, ker ni bilo jasno, v katerem stanovanju večstanovanjske zgradbe živi.

Zaradi zapletov pri nadzoru karanten bo policija od oseb, ki jim je karantena odrejena, že ob vstopu v državo zbrala natančnejše podatke.

Če bo več bolnikov s covidom-19, bodo okrnjeni tudi drugi programi
Stanje na infekcijski kliniki je na meji kadrovskih in prostorskih zmogljivosti, je o obravnavi bolnikov s covidom-19 povedala Mateja Logar iz UKC Ljubljana. “V naslednjih dneh, če se bo stanje poslabšalo, bomo potrebovali pomoč ostalih zaposlenih na UKC Ljubljana. Če bo stanje še dodatno slabše, bomo morali ukinjati redne programe na ostalih oddelkih, česar si pa nihče od nas ne želi,” je opozorila.

Širši seznam dokazil

Na delo mejnih policistov bo vplival tudi sklep vlade o tem, s katerimi dokazili lahko potnik ob povratku v Slovenijo dokazuje, da ni bil v državi na rdečem seznamu. Doslej je kot dokaz, da je bil le na Hrvaškem, veljajo dokazilo o lastništvu nepremičnine ali plovila, na katerem je bival, originalni račun za plačilo nastanitve ali uradni seznam posadke v primeru najema plovila. Čeprav je notranji minister Aleš Hojs navajal tudi parkirne listke in račune iz gostiln, to v vladnem odloku ni bilo navedeno. Po novem je, in sicer kot “drugo primerno dokazilo”.

Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak je pojasnil, da kot drugo primerno dokazilo velja potrdilo o plačilu turistične takse, za enodnevne obiskovalce bi lahko veljalo potrdilo o plačilu parkirnine hkrati s potrdilom o plačilu avtoceste. Potnikom svetuje, naj shranijo vsa dokazila. Vseh vrst dokazil vnaprej ni mogoče našteti, je dejal Pečjak, a dodal: “To ne pomeni, da bo račun za kavo ali kosilo že dokazilo.”

Policist bo na meji sam odločil, kaj bo sprejel kot verodostojen dokaz. V določenih primerih se policija lahko poveže tudi s hrvaškimi kolegi in prek njih preveri, ali je potnik na Hrvaško vstopil iz katere od držav Zahodnega Balkana.

Vlada je z odlokom določila tudi, da 24-urno izdajanje karantenskih odločb poteka le na mejnem prehodu Obrežje. Na prehodih Jelšane, Metlika, Gruškovje, Pince in Brnik vročanje karantenskih odločb poteka med 6. in 22. uro.

---