“Borimo se za obstoj javnega medija”

Stavkajoči na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) so ob opozorilni stavki za uro prekinili delo in se zbrali na zboru, kjer so ponovili svoje stavkovne zahteve po novinarski in uredniški avtonomiji ter izpostavili pomen javnega medija. Napovedali so, da bodo še naprej delali profesionalno, kakovostno in etično ter da se bodo borili za obstoj RTVS.

Stavki so se danes pridružili tudi novinarji koprskega regionalnega 
RTV centra. Foto: Vesna Humar Foto: Vesna Humar
Stavki so se danes pridružili tudi novinarji koprskega regionalnega RTV centra. Foto: Vesna Humar Foto: Vesna Humar

LJUBLJANA > Predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTVS in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinković je v uvodnem nagovoru opozorila, da na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu opozarjajo že dlje časa, danes pa stavkajo, ker jim ni preostalo nič drugega. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta sicer novinarska in uredniška avtonomija in depolitizacija javne RTV.

"Mi smo tukaj zaradi javnosti, želimo, da javni medij zasleduje javni interes," je poudarila. Ob tem ne želijo, da se jih deli na leve desne: "Mi smo zaposleni, ki delujemo po profesionalnih standardih." Ob tem je še ugotavljala, da se znotraj RTVS rojeva izjemna solidarnost.

Stavki so se danes pridružili tudi novinarji koprskega regionalnega RTV centra. Foto: Vesna Humar

Foto: STA

Zbrane pred poslopjem Televizije Slovenije - zbor delavcev je bil sicer tudi pred regionalnima centroma v Kopru in Mariboru - je nagovorilo več ustvarjalcev programa in drugih podpornikov, med drugim tudi voditelj nedavno ukinjene oddaje Studio City Marcel Štefančič. Ocenil je, da so pred volitvami televizijo prevzeli ljudje, ki so jo prelevili v propagandni predvolilni stroj, ob tem pa delalo slabo televizijo. Po njegovih besedah je skrajni čas, da televizijo prevzamejo ljudje, ki jo znajo delati, ki jo poznajo, razumejo, cenijo.

Ana Jurc je v imenu uredništva MMC predstavila razmere v uredništvu po nastopu Igorja Pirkoviča na mesto v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru zavoda (MMC). Po njenih besedah v. d. urednika svojega dela skoraj ne opravlja oz. ga opravlja zelo selektivno, in sicer z uredniškimi intervencijami na točno določene politične teme, ki jih niti ne želi vsebinsko pojasnjevati. MMC, kot pravi Jurčeva, tako zadnja dva meseca deluje po načelu samoorganizacije, saj zaposleni svoj poklic in odgovornost do javnosti jemljejo resno.

Če njihove zahteve do 30. maja ne bodo izpolnjene, pa zahtevajo tudi odstop odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru zavoda (MMC) Igorja Pirkoviča, predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča in generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha. Po oceni predsednice Sindikata novinarjev Slovenije Alenke Potočnik je stanje v medijih še vedno resno. "Žalosti me, da morajo zaposleni s stavko sploh vzpostaviti socialni dialog," je dejala. Kot namreč opažajo, socialnega dialoga oz. spoštovanja med partnerji tukaj ni. Ponižujoče se ji zdi, da so odgovor na stavko dobili prek sporočila za javnost. "Do petka, ko smo se vendarle uspeli usesti z generalnim direktorjem, nismo vedeli, kak je njihov odgovor na stavkovne zahteve, je bil pa to začetek pogajalskega procesa, ki se bo v tem tednu šele zares začel," je dajala in napovedala, da bodo v prihodnjih dneh "šli od stavkovne zahteve do stavkovne zahteve". Upa, da bodo pogajalski proces do 30. maja pripeljali tako daleč, da bodo lahko podpisali stavkovni sporazum, je še dejala. Pri tem zaposlenim na RTVS zagotavlja strokovno in pravno pomoč.

Foto: STA

Predsednica Aktiva novinarjev informativnega programa na TVS Marta Razboršek je ob tem pozvala k nujnim spremembam zakona o RTVS, da se nikoli več ne bi zgodilo, da bi lahko lahko ena oseba, ne da bi se ozirala na mnenje odgovornega urednika informativnega programa, program spremenila do neprepoznavnosti in umikala oddaje. "Skupaj z zaposlenimi spišite zakon, ki bo onemogočil tak vpliv na javni servis, kot so si ga nekateri privoščili sedaj," pa je pozvala politiko.

Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek meni, da današnja stavka ni konec, ampak le začetek. Edina prava novinarska drža je pokončna, taka je tudi stavka in tak naj bo tudi nadaljnji boj, je pozvala. "Nujna je depolitizacija javnega servisa, ki ni v nikogaršnji službi, še manj pa kogarkoli služabnik. RTV lahko služi kvečjemu javnosti in interesom javnosti - nikdar pa parcialnim interesom, sploh pa ne tistim političnim, ki si jo skušajo podrediti in jo instrumentalizirati za strankarske interese ter docela degradirati in razvrednotiti novinarsko delo," je poudarila.

Stavkajoče novinarjev informativnega programa so podprli tudi radijski kolegi. Kot je v njihovem imenu pozval urednik na Radiu Slovenija Aleš Kocjan, se je neprofesionalnim uredniškim odločitvam treba upreti.

Foto: STA

Poleg izvršnega odbora sindikata novinarjev je stavko podprla tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS). Kot je dejal njen predsednik Branimir Štrukelj, sledijo prepričanju, da je avtonomija novinarskega in uredniškega dela ena od temeljnih predpostavk delujoče demokracije. "To je standard, ki v demokratičnih državah ne bi smel biti vprašanje, pa vendar zgleda, da je ta boj v naši državi še odprt," je izpostavil.

Spomnil je, da se je KSJS pred dobrim letom in pol, ko je prišlo do poskusa medijske zakonodaje, postavila v bran novinarski avtonomiji in proti normiranju možnosti, da lahko politika vpliva zlasti na javne medije. Nadaljevali so z opozarjanjem, ko je prišlo "do poskusa izstradanja STA, da bi pristali na spremembe, ki so očitno kazale na poskus vpletanja politike". Danes smo, kot pravi Štrukelj, na povsem isti točki, zato podpirajo novinarje, ki se v tem primeru postavljajo s stavko v bran ključnemu elementu demokratičnega okolja, in sicer avtonomiji obveščanja javnosti.

Štrukelj je ob tem poudaril, da je boj za zagotovitev novinarske avtonomije "izrazito sindikalna zahteva". "Ne morete ločiti temeljnih pogojev dela od avtonomije novinarskega dela. To je tako, kot da ne bi zagotavljali odmora ali varnosti na delovnem mestu," je dejal.

Po njegovi oceni je vodstvo RTVS lahko konstruktivno samo tako, da to sprejme kot temeljni del stavkovnega sporazuma, v katerega naj se zapiše tudi, s kakšnimi potezami bodo zagotovili novinarsko avtonomijo. "Vsako izogibanje temu bi pomenilo, da vodstvo vztraja pri kršitvah, ki smo jim bili priča v zadnjih mescih," je dejal in dodal, da to ne more pripeljati do dogovora, ki bi zadovoljil novinarje in javnost.


Najbolj brano