Nizka prekuženost, nevarnost novih okužb

66.000 ljudi (vsak 30. prebivalec) je že bilo v stiku z virusom sars-cov2. Prekuženih naj bi bilo dva do štiri odstotke Slovencev. Pri 1368 sodelujočih v raziskavi so v dveh tednih ob anketiranju in odvzemih brisa nosu ter krvi opravili analizo. Sledi polletno anketiranje na 14 dni, novi odvzemi vzorcev in analiza pa oktobra. Drugi val okužbe naj bi bil pozimi.

SLOVENIJA > Izsledke nacionalne raziskave o pojavnosti novega koronavirusa v Sloveniji, ene prvih tovrstnih na svetu, katere zanesljivost je 95-odstotna, so včeraj predstavili na tiskovni konferenci.

41 sodelujočih (3,1 odstotka) je imelo v krvi protitelesa proti novemu koronavirusu. Oktobrski testi vnovič odvzetih vzorcev naj bi dokazali poletno aktivnost virusa in pričakovanja za zimo. Takrat je, ob običajnih virusnih okužbah in gripi, pričakovati spet razmah novega koronavirusa, omenjata glavni in odgovorni raziskovalec prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in njegov predstojnik ter član raziskovalne skupine prof. dr. Miroslav Petrovec.

O raziskavi

V nacionalni raziskavi so sodelovali Inštitut za mikrobiologijo, Statistični urad, ljubljanski Klinični center in Univerza v Ljubljani z več fakultetami (medicinsko, FDV, fakulteto za računalništvo). Naročnika sta ministrstvo za zdravje in vlada. K sodelovanju so povabili 3000 ljudi - šlo je za reprezentativen vzorec glede na starostno in geografsko razporeditev. Za sodelovanje se je odločilo 1368 vabljenih, od tega so odvzeli 1367 brisov in 1318 vzorcev krvi. Raziskavo je 150 zaposlenih in 50 zunanjih sodelavcev opravilo v pičlih dveh tednih, za kar gre poleg požrtvovalnega dela vseh zasluga tudi dobro izdelani tehnični podlagi, podprti z računalniško tehnologijo, pravi prof. dr. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo. Raziskava ima soglasje Komisije RS za medicinsko etiko pri zdravstvenem ministrstvu.

Ena prvih raziskav na svetu

Poljak omenja, da je do prejšnjega tedna prišel v stik z novim koronavirusom vsak 30. prebivalec Slovenije. Z 95-odstotno gotovostjo ocenjuje, da je pri nas prekuženih le od dva do štiri odstotke prebivalcev.

Med 1368 sodelujočimi so prisotnost virusa v nosno-žrelnem brisu odkrili pri dveh udeležencih - pri enem gre za novoodkrito okužbo, pri drugem le za potrditev okužbe v preteklosti. Od 39 sodelujočih, pri katerih niso odkrili akutne okužbe, temveč le protitelesa v krvi, jih je približno 65 odstotkov navajalo v preteklih treh mesecih pojav vsaj enega značilnih simptomov za covid-19.

Vse sodelujoče bodo pol leta anketirali vsakih 14 dni. Tistim, ki bi imeli simptome za covid-19, bodo takoj uredili zdravniški pregled in jim vnovič odvzeli vzorce za analizo.

Poljak pravi, da raziskava potrjuje bolj ali manj enakomerno prekuženost glede na starostne skupine, spol in območja. “To je prva raziskava na svetu, ki je izmerila okuženost na reprezentativni populaciji celotne države. Združili smo diagnostični pristop in hkrati ugotavljali, ali je oseba aktivno okužena ter že prekužena. Ni pa mogoče te epidemije in števila smrti primerjati s sezonsko gripo in delati hitrih zaključkov!” Smrtnost v Sloveniji v epidemiji ne odstopa od primerljivih evropskih držav, so pa primerjave otežene, saj države podatke beležijo po različnih kriterijih.

Jeseni novi val okužb

Miroslav Petrovec pravi, da so doslej znani rezultati “skladni s tem, kar smo videli v diagnostiki. Stavil pa bi, da bodo rezultati še bolj robustni ob koncu raziskave oktobra. Verjetno bo pri širjenju virusa poleti krajša pavza zaradi vročine, oktobra in septembra lahko že pričakujemo nove okužbe.” Ker je virus prisoten, so nujni vsi preventivni ukrepi za preprečitev širjenja. Le tako bi, kljub epidemiji, ljudje morda lahko tudi počitnikovali.

Konec oktobra bodo znova sodelujočim vzeli vzorec krvi in bris iz nosu ter znova ugotavljali število protiteles in prekuženih. S primerjavo rezultatov bodo lahko ocenili, kaj nas čaka pozimi, ko je sezona virusnih okužb, ki se jim bo pridružil tudi novi koronavirus. Petrovec najavlja drugi val okužbe, od vsakega posameznika pa je odvisno, kolikšen bo razmah. “Glede na obnašanje te dni, ko popuščajo omejitveni ukrepi, pa me je strah, da bodo kmalu spet nujne zaostritve.”

Vprašljiva imunost

Ni še jasno, ali je tisti, ki je prebolel okužbo, doživljenjsko imun. Že doslej prisotni koronavirusi potrjujejo, da se okužbe vsako zimo ponavljajo oziroma je njihova imunost po okužbi kratkotrajna.

Kako bo z novim koronavirusom, nihče ne ve. Tovrstne raziskave ponekod po svetu že potekajo, hkrati s prizadevanji za izdelavo cepiva.

Virus že v januarju

Poljak in Petrovec dopuščata možnost, da je bil novi koronavirus v Sloveniji prisoten že pred prvimi testiranji konec januarja, ko je zlasti med šolarji razsajala huda gripa, tudi z zapleti s pljučnico. Ponekod po svetu je raziskovalcem okužbo z novim koronavirusom že uspelo dokazati tudi za čas pred uradno razglasitvijo epidemij. Dokazali so jo z analiziranjem shranjenih vzorcev za testiranje za gripo.

Petrovec meni, da bi to lahko storili tudi pri nas, če bi bilo potrebno, saj Slovenija dolgoročno hrani odvzete vzorce. Bi pa bilo nujno soglasje obolelih, ki so jim brise odvzeli zaradi zapletov pri gripi ob sprejemu v bolnišnico.

---