(Ne)uresničljivi načrti z vojaškimi kadri?

Do leta 2035 naj bi Slovenska vojska štela 8000 profesionalnih vojakov in 2000 pripadnikov pogodbene sestave. Načrte, zapisane v beli knjigi o obrambi, so predstavili včeraj, glede možnosti njihove uresničitve pa je kar precej dvomov. Na predstavitvi ni bilo obrambnega ministra Karla Erjavca, prav tako ne načelnice generalštaba Alenke Ermenc.

LJUBLJANA > Razvoj vojaške infrastrukture v prihodnjih letih, kjer je osrednje vadišče Postojna predvideno kot ključna zmogljivost za usposabljanje poveljstev in enot Slovenske vojske (SV) ter skupno usposabljanje in vaje s partnerji in zavezniki, je le del strateških usmeritev, kako naj bi se v prihodnje razvijala vojska. Bolj kot z infrastrukturnimi vprašanji pa so se sodelujoči na predstavitvi včeraj ukvarjali s kadrovskimi.

V beli knjigi ni govora o (ponovnem) naborništvu, ki so ga nedavno predlagali v stranki SDS. Po besedah državne sekretarke na obrambnem ministrstvu Nataše Dolenc je šla vojska v zadnjih 17 letih v smer profesionalizacije, čemur so prilagajali strukturo, namestitvene zmogljivosti in inštruktorski kader. Vrnitev na sistem naborništva bi bila po njeni oceni neizvedljiva tudi z vidika varnostnih groženj.

6364

pripadnikov šteje Slovenska vojska danes

8000

pripadnikov naj bi štela leta 2035

V Slovenski vojski želijo graditi učinkovit profesionalni obrambni sistem s prenovljenim konceptom pogodbene rezervne sestave, ki se bo razdelila na manevrski in teritorialni del. Prvi naj bi izvajal vse vojaške naloge in dopolnjeval zmogljivosti SV, vključno s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah, medtem ko naj bi teritorialni del deloval le na nacionalnem ozemlju.

Ključni so kadri

SV se že leta sooča s pomanjkanjem kadra. Po zadnjih podatkih stalna sestava SV šteje 6364 pripadnikov, med katerimi je 37 odstotkov vojakov, deset odstotkov več je častnikov in podčastnikov, ostali pa so uslužbenci in civilne osebe. V pogodbeni rezervi je 674 ljudi. Želje so seveda zastavljene mnogo višje: cilj je 8000 pripadnikov stalne in 2000 pripadnikov pogodbene sestave.

674

rezervistov ima Slovenska vojska danes

2000

rezervistov naj bi imela leta 2035

Ta cilj naj bi v SV dosegli po etapah. Do leta 2025 naj bi SV imela 7000 pripadnikov stalne in tisoč pripadnikov pogodbene sestave, do leta 2030 naj bi se število pripadnikov stalne sestave dvignilo na 7500, pogodbene pa na 1500, zastavljeni cilj pa naj bi dosegli do leta 2035. Ob pripravi dokumenta so se zavedali, da se takšno povečanje ne more zgoditi čez noč, je pojasnil namestnik načelnice generalštaba Robert Glavaš. Ocenjujejo pa, da je zastavljeni cilj izvedljiv.

Kako nameravajo v SV doseči zastavljeni kadrovski cilj? Predvsem s promocijo poklica in zaposlovanja, možnostjo štipendiranja, pridobitve izobrazbe med zaposlitvijo in podobno. Računajo tudi na ustreznejše vrednotenje in nagrajevanje, urejanje stanovanjskega vprašanja, urejanje statusa med izobraževanjem in druge ukrepe, ki bi zaposlene zadržali v SV in privabili nove.

Posodobitev opreme

Poleg kadrov je za razvoj SV nujna tudi ustrezna oprema. Tako imajo v načrtu nabavo bojnih kolesnih vozil, samovoznih havbic, sistema zračne obrambe kratkega do srednjega dosega in večnamenskih helikopterjev. Pri tem naj bi izkoristili tudi možnosti skupnih nabav z drugimi državami oziroma v okviru agencij EU in Nata. To vključuje tudi dokup ali posodobitev opreme, ki jo SV že ima.

Sicer pa naj bi zmogljivosti SV za bojevanje temeljile na srednji pehoti z zmožnostjo oblikovanja namenske enote brigadne ravni. Jedro posodobitve SV bo, kot napovedujejo, predstavljala vzpostavitev zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine. Prvo naj bi izoblikovali do leta 2027, drugo pa do leta 2030.

Več za obrambo

Povečevanje vlaganja v obrambo predvideva, da se bodo obrambni izdatki do leta 2024 povečali na 1,5 odstotka BDP in se postopno približali dolgoročnemu cilju dveh odstotkov BDP.

Bela knjiga sama po sebi ne bo rešila nakopičenih težav. Na ministrstvu za obrambo se zavedajo, da je razvoj obrambnih zmogljivosti postopen in dolgoročen proces, ki zahteva kontinuirano politično podporo, dolgoročno stabilnost financiranja in ustrezen normativni okvir.

Predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede Maja Garb je sicer pripomnila, da so kadrovski načrti v beli knjigi seznam želja, čeprav bi si želela, da bi se trend obrnil. Res pa je, da je treba delati naprej, je dodala, saj je bela knjiga le strateški usmerjevalni dokument.

---