Nedavni vetrolom poškodoval 280.000 kubičnih metrov drevja

Močan veter, ki je nekatere dele države prizadel v noči z 29. na 30 oktober, je po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije poškodoval za 280.000 kubičnih metrov drevja, večinoma oziroma v 90 odstotkih so to iglavci. Zavod je neposredne poškodbe na gozdnih sestojih ocenil na 5,6 milijona evrov.

Močan veter, ki je nekatere dele države prizadel v noči z 29. na 30 
oktober, je  po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije 
poškodoval za 280.000 kubičnih metrov drevja. Foto: STA
Močan veter, ki je nekatere dele države prizadel v noči z 29. na 30 oktober, je po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije poškodoval za 280.000 kubičnih metrov drevja. Foto: STA

LJUBLJANA > V vetrolomu, ki je bil v primerjavi z zadnjim decembra lani za približno desetkrat manjši, je po podatkih zavoda poškodovanih za 220.000 kubičnih metrov dreves smreke. Te predstavljajo nevarnost za namnožitev podlubnikov v naslednjem letu.

Najobsežnejše poškodbe zaradi vetroloma so nastale na slovenjegraškem območju (125.000 kubičnih metrov), predvsem v zgornji Mežiški dolini (Koprivna, predel Smrekovca in Podpece), na širšem območju Bohinja in Bleda (60.000 kubičnih metrov) ter na Postojnskem (45.000 kubičnih metrov), predvsem v severnem delu Snežniškega pogorja, ki je bilo močno prizadeto že v vetrolomu decembra 2017.

Vetrolom je močnejše poškodbe pustil na 12.000 hektarov gozda, od tega je popolnoma ogolelih površin za 164 hektarov, od tega 150 hektarov na Koroškem.

Veliko je razpršenih poškodb manjših delov gozdnih sestojev, še posebej na območjih, ki so bila prizadeta že v preteklih naravnih ujmah - zaradi žledoloma, napada podlubnikov ali predhodnih vetrolomov.

Pri poškodbah gozdov gre v večini primerov za izruvana drevesa in polomljena debla, ki predstavljajo posebno nevarnost pri izvedbi poseka in spravila poškodovanega lesa.

"Zagotovitev varnosti vseh, ki sodelujejo pri sanaciji poškodovanih gozdov je glavna prioriteta vseh načrtovanih ukrepov. Pomembna je tudi hitrost sanacije, predvsem zaradi nevarnosti, da se bodo spomladi na poškodovanih iglavcih namnožili podlubniki in zaradi čim večjega finančnega izplena pri prodaji poškodovanega lesa," so poudarili na zavodu.

Lastnike gozdov so pozvali, da posebno pozornost posvetijo tudi odstranjevanju podrtega drevja iz vodotokov, kjer lahko pride do zajezitve ob večji količini padavin preko zime in s tem do dodatnih škod.

Kot so še navedli na zavodu, izdajajo odločbe za posek poškodovanega drevja in pripravljajo načrte sanacije poškodovanih površin. Denar za sanacijo je na voljo v okviru ukrepov programa razvoja podeželja 2014-2020 in v okviru postavk državnega proračuna, ki so namenjene obnovi gozdov po naravnih ujmah in varstvu gozdov.


Najbolj brano