Psihologi: Pri obvladovanju stisk zaradi koronavirusa je pomembna rutina

Na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije izpostavljajo, da so v času izolacije zaradi novega koronavirusa pričakovani strah in anksioznost, potrtost in dolgčas, jeza in razdražljivost ter stigmatiziranost ljudi. Svetujejo, da si ljudje ustvarijo dnevno rutino in ji sledijo, saj je ena najbolj pomirjujočih stvari predvidljivost.

LJUBLJANA > Na zbornici so namreč pripravili nekaj psiholoških napotkov, ki so lahko v pomoč pri obvladovanju fizične distance v socialnih odnosih, izolacije in karantene v povezavi z epidemijo novega koronavirusa.

Preživljanje dni in tednov doma ob omejenih stikih z ljudmi, spremenjeni dnevni rutini, pomanjkanju različnih zaznavnih dražljajev, finančnih skrbeh, skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih lahko neugodno vpliva na naše psihično počutje. V takšni situaciji lahko pričakujemo strah in anksioznost, potrtost in dolgčas, jezo in razdražljivost ter stigmatiziranost, so navedli na zbornici kliničnih psihologov.

Pomirjujoči rutina in predvidljivost

Kot so pojasnili, ljudi skrbi, da se bi okužili z novim koronavirusom ali da bi se okužil kdo od ljudi, ki so nam blizu. Če smo zboleli sami ali kdo od naših družinskih članov, se lahko soočajo s stigmatizacijo, ker se ljudje bojijo, da bi se okužili, lahko jih krivijo za izgubo svojega občutka varnosti in so zaradi občutkov ogroženost sovražni.

“Še posebej so v tem času za psihološke stiske ranljivi ljudje s predhodnimi težavami v duševnem zdravju, ljudje s kroničnimi boleznimi ter zdravstveni delavci in vsi pomagajoči poklici v boju proti epidemiji,” so poudarili na zbornici. Svetovali so, naj vnaprej načrtujemo preživljanje svojega časa, ustvarimo dnevno rutino in ji sledimo.

Ena najbolj pomirjujočih stvari sta tako za otroke kot za odrasle rutina in predvidljivost. “Pomagata nam vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. V rutino vključite dnevne aktivnosti, kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano,” so zapisali.

Osredotočite se na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega zase in za svoje bližnje

Dnevno spremljanje novic je odgovorno in pomembno za ustrezno ravnanje in sledenje priporočilom. Nikakor pa ni treba ves čas slediti medijem, družbenim omrežjem, internetnim forumom in drugim virom informacij ter se ukvarjati samo z novim koronavirusom. Preveč izpostavljenosti novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe.

“Ne razmišljajte in ne pogovarjajte se o najbolj katastrofalnih mogočih izidih. Osredotočite se na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega zase in za svoje bližnje. Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni, vam lahko pomaga to, da se zamotite s prijetnimi aktivnostmi,” so svetovali klinični psihologi.

Koristno pa je lahko tudi, da si določimo čas za zaskrbljenost. Določimo del dneva, ko bomo do 20 minut razmišljali o bolezni in njenih posledicah, ostali del dneva pa misli o bolezni odgnali stran oziroma jih odložili na vnaprej določen čas. Uporabljamo lahko sprostitvene tehnike, pomemben vir čustvene podpore in pomirjanja so lahko domače živali.

“Predvsem pa vedite, da boste s socialno izolacijo rešili življenja najbolj ranljivim ljudem, tudi svojim bližnjim. Tudi to vam bo pomagalo zdržati skozi to obdobje,” so posebej poudarili na zbornici.

Če doživljamo simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečano rabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, klinični psihologi svetujejo, naj po telefonu ali elektronski pošti kontaktiramo službe za psihološko ali psihiatrično pomoč. Če smo že prej obiskovali psihologa ali psihiatra, pa se skušamo dogovoriti za nadaljevanje obravnave preko telekomunikacijskih sredstev.

---