Največ kršitev so zaznali na zunanjih površinah

S petim protikoronskim paketom, ki je začel veljati minulo soboto, se je pristojnost nadzora nad upoštevanjem vladnih odlokov razširil na še druge inšpektorate ter policijo. Na terenu bo tako sedaj veliko več inšpektorjev, ki bodo nadzirali spoštovanje protikoronskih ukrepov, je danes opozorila Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata.

LJUBLJANA > Med 19. in 25. oktobrom je zdravstveni inšpektorat izvedel 1420 nadzorov. Največ kršitev je bilo na zunanjih površinah, zanje so izrekli kazni v višini 36.800 evrov. Globe se gibljejo v višini od 400 do 4000 evrov. “Če ste zunaj po 21. uri v skupini ljudi in brez maske, kazen znaša 1200 evrov. Če ste še izven občine bivanja, pa še dodatnih 400 evrov,” je pojasnila Deana Potza.

Preverjajo tudi, ali so ob vhodih večstanovanjskih stavb in dvigalih, če jih imajo, razkužilniki. S tem v zvezi so izdali 12 opozoril in 20 upravnih odločb.

Potzeva: Nenošenje mask v trenutni epidemiološki situaciji ni znak uporništva

Na inšpektoratu opažajo, da se velika večina drži ukrepov, Potzeva pa opozarja, da nenošenje mask v trenutni epidemiološki situaciji ni znak uporništva, ampak ignorance.

Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak je poudaril, da je osnovni namen policije, da z najmilejšimi sredstvi zagotovi upoštevanje ukrepov. Policija od sobote dalje nadzoruje in lahko tudi sankcionira morebitne kršitve odloka o omejitvah gibanja in zbiranja ter potovanja. Od torka, ko je začela veljati prepoved gibanja med občinami, so policisti opravili nadzore v več kot 4342 krajih. Nekatere nadzore so opravili zaradi prijav občanov, sami pa so ugotovili 288 kršitev.

Izrekli so 245 opozoril, izdali 118 plačilnih nalogov, v osem primerih pa so o kršitvah obvestili zdravstveni inšpektorat. Številke po oceni Pečjaka kažejo, da so ljudje odloke sprejeli in se jih v največji meri držijo.

Policija prejema tudi veliko prijav kršitev s strani državljanov. Večinoma gre za prijave o zbiranju več kot šest oseb ali prijave kršitvah omejitev gibanja oz. da ljudje ne nosijo maske na javnem prostoru, je še povedal Pečjak.

Od sobote dalje pa policija izdaja tudi potrdila o karantenah na meji za ljudi, ki vstopajo v državo. Dela je po besedah Pečjaka veliko. Ob tem je pozval, naj se ljudje za potovanja odločajo zgolj, če so res nujna.

V karanteni sta po besedah Pečjaka zaradi tveganega stika ali okužbe bližnjega tudi dobra dva odstotka zaposlenih v policiji.

Še posebej so stresu izpostavljene ranljive skupine

Psihologinja mag. Barbara Čibej Žagar je poudarila, da epidemija predstavlja kolektivno travmo. Epidemija posega v gospodarstvo, spreminja odnose v družbi.

“Še pred letom dni smo spodbujali otroke k druženju z vrstniki, danes pa jih potiskamo v svet virtualnega,” ponazarja. Kaj bo to pomenilo za njihovo socializacijo, še ne vemo ... Socialni stiki, ki so bili del našega vsakdana, so postali svojevrstna grožnja. Stres doživljamo iz medicinskih razlogov, strah nas je bolezni in smrti, na drugi strani pa doživljamo stres zaradi ukrepov, ki predvidevajo izolacijo, karanteno, omejevanje socialnih stiskov.

Še posebej so stresu izpostavljene ranljive skupine, starejši, če živijo sami, in drugi, ki imajo slabšo zmožnost za učinkovito spopadanje s stresom, poudarja.

Med njimi je omenila revne ljudi, brezposelne, tujce, osebe s težavami v duševnem zdravju. “Tem ljudem moramo kot družba in seveda tudi kot naša stroka nameniti še posebno pozornost in podporo. Na srečo se, to vemo iz zgodovine, v kriznih situacijah v ljudeh vzbudi tudi velika mera empatije in solidarnosti. Še bolj kot sicer se zavemo, da potrebujemo drug drugega in da lahko s skupnimi napori naredimo več kot posamezniki,” je dejala Čibej Žagarjeva.

Poudarila je, da “smo na isti ladji in pred seboj imamo isti cilj, obvladati epidemijo”. “Da pa bomo čim prej in s čim manjšimi negativnimi posledicami dosegli ta cilj, se moramo za krajši čas vsi odreči individualnim potrebam, željam in ciljem, čeprav ob tem doživljamo nelagodje,” je še izpostavila.

---