Nagrada Državljan Evrope 2022 v roke članicam Pravne mreže za varstvo demokracije

Članicam Pravne mreže za varstvo demokracije so v Hiši EU v Ljubljani danes slovesno podelili nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope za leto 2022. Ena od prejemnic nagrade Katarina Bervar Sternad je povedala, da jim dela v kratkem ne bo zmanjkalo, saj da vsaka vlada potrebuje ogledalo, ki jo opominja na napake.

Članicam Pravne mreže za varstvo demokracije so v Hiši EU v 
Ljubljani danes slovesno podelili nagrado Evropskega parlamenta 
Državljan Evrope za leto 2022. Foto: Bor Slana/STA
Članicam Pravne mreže za varstvo demokracije so v Hiši EU v Ljubljani danes slovesno podelili nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope za leto 2022. Foto: Bor Slana/STA

LJUBLJANA > Pobuda Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD) je bila ustanovljena leta 2021 in med drugim nudi pravno podporo vsem, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih.

“Pomembno priznanje civilni družbi”

Anuška Podvršič je v imenu prejemnic ob prejemu nagrade dejala: "Menimo, da je ta nagrada pomembno priznanje civilni družbi, da se je uspela v teh dveh letih tako dobro zorganizirati. Zahvaljujemo se vsem strokovnjakom in strokovnjakinjam, ki ste skupaj z nami bili ta boj. Prav tako se zahvaljujemo vsem drugim podpornikom." Poleg nje je nagrada romala še v roke Maje Cimerman, Nataše Posel, Barbare Rajgelj in Jasne Zakonjšek ter Katarine Bervar Sternad.

V okviru pravne mreže strokovno pomoč nudijo visoko usposobljeni pravniki in odvetniške pisarne, njene nosilne organizacije pa so Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenija, Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open.

Pomen PMVD za civilno družbo in protestniško gibanje v času pandemije covida-19 sta na podelitvi nagrade v svojih govorih izpostavila tudi pravnik in penolog Dragan Petrovec ter medijska strokovnjakinja in aktivistka Sandra Bašić Hrvatin.

Leta 2021 so pripravile ...

Sodelavke in sodelavci PMVD so po besedah povezovalke dogodka, novinarke Vala 202 Tatjane Pirc, v letu 2021 med drugim pripravili 158 vlog v prekrškovnih postopkih, pravno pomoč so nudili 1185 posameznikom, vložili so 36 uspešnih zahtev za sodno varstvo, izvajali opazovanje protestov, na državno tožilstvo vložili 49 izrednih pravnih sredstev, 16 prijav so podali informacijski pooblaščenki, vložili pa so tudi kazensko ovadbo v zadevi STA zoper Uroša Urbanijo, ko je ta še bil direktor vladnega urada za komuniciranje. Z delom nadaljujejo tudi v letu 2022.

Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Bervar Sternad je v pogovoru za STA priznala, da je sedanji način dela bistveno drugačen, kot je bil v časih petkovih protivladnih protestov, ko so po njenih besedah bili aktivni celotne vikende, delo pa jim je še dodatno oteževala vlada z nenapovedanim sprejemanjem odlokov in spreminjanem zakonodaje. "Zdaj delo sicer ostaja, vendar je bistveno znosnejše in bolj predvidljivo," je pojasnila.

Vesele, da je "po letu in pol trdega dela vendarle prišlo priznanje s strani Evropskega parlamenta"

Kot je še povedala, so bile vse članice presenečene nad izborom evropskih poslancev, a hkrati vesele, da je "po letu in pol trdega dela vendarle prišlo priznanje s strani Evropskega parlamenta". "Rekla bi, da je to predvsem bilo priznanje, da je varovanje vladavine prava, demokracije in temeljnih človekovih pravic v Evropi resnično še pomembno," je dodala.

Skrbi, da bi dela za pravnike in pravnice pobude v kratkem zmanjkalo, ni, pravi Bervar Sternad. Kot poudarja, nobena vlada namreč ni popolna, "zato verjetno prav vsaka potrebuje ogledalo in civilno družbo, ki jo opominja na te napake in terja izboljšave".

Bervar Sternad ni želela ugibati o možnostih za kazensko preganjanje odločevalcev, ki so so sprejemali in izvajali protiustavne ukrepe, je pa poudarila, da ti nosijo politično odgovornost in da so ljudje na volitvah jasno pokazali, da si takih politik in politikov ne želijo več.

Za to prestižno nagrado Evropskega parlamenta so jo predlagali državljani

Evropski parlament vsako leto podeli nagrado Državljan Evrope za izjemne nacionalne, čezmejne in vseevropske projekte, ki spodbujajo tesnejše povezovanje in sodelovanje med prebivalkami in prebivalci EU, pa tudi vrednote listine EU o temeljnih pravicah. Podeljuje jo od leta 2008, vsako leto pa jo prejme do 50 dobitnikov iz vse Evrope.

Pravna mreža za varstvo demokracije je sicer med 30 dobitniki nagrade Državljan Evrope iz 24 držav članic EU, ki letos prejmejo nagrado. Za to prestižno nagrado Evropskega parlamenta so jo predlagali državljani.

Nagrado so v preteklih letih iz Slovenije prejeli pravnik Lovro Šturm, pisatelji Boris Pahor, Alojz Rebula, Drago Jančar in Evgen Bavčar, filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar, humanitarec Tomo Križnar, društvo Simbioza ter Zveza društev upokojencev Slovenije in Čebelarska zveza Slovenije. Nazadnje je lani šla v roke izvršne direktorice združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristine Modic in predstojnika kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana Sama Zvera.

Osrednja prireditev, na kateri bodo podeljene nagrade Državljan Evrope za letošnje leto, bo predvidoma 8. novembra v Bruslju.


Najbolj brano