Na Filozofski fakulteti za milijon evrov nepravilnih izplačil

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani naj bi v minulem desetletju nekaterim zaposlenim neupravičeno nakazala za milijon evrov denarja. Na tnalu naj bi bili predvsem nekdanji dekani in prodekani. Nazadnje naj bi dekanja in prodekani iz tega naslova neupravičeno prejemali prva po tisoč, ostali pa po 500 evrov mesečnega dodatka. Z zadevo se zdaj ukvarja tožilstvo.

Filozofska fakulteta je afero z dodatki za stalno pripravljenost 
preživela dokaj neomadeževana, a zdaj so se pojavili sumi, da si je 
njeno vodstvo priboljške priskrbelo drugje.  Foto: STA
Filozofska fakulteta je afero z dodatki za stalno pripravljenost preživela dokaj neomadeževana, a zdaj so se pojavili sumi, da si je njeno vodstvo priboljške priskrbelo drugje.  Foto: STA

LJUBLJANA > Novi rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je konec januarja letos od novega dekana Filozofske fakultete Romana Kuharja dobil informacijo o sumu nekaterih neupravičenih izplačil zaposlenim na tej članici. Rektor je zato odredil interno revizijo na Filozofski fakulteti. Končno poročilo revizije je Papič prejel 3. septembra. Zaključki revizije so bili takšni, da jih je že naslednji dan posredoval v obravnavo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani.

Po prejemu končnega revizijskega poročila o dogajanju na Filozofski fakulteti je rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič od dekanov drugih fakultet zahteval, da preverijo svoje poslovanje in mu o tem pisno poročajo. Postopek preverjanja je v teku.

Na tnalu bivši dekani in prodekani

Kot smo izvedeli neuradno, naj bi na sume nepravilnosti Kuhar naletel, ko je konec lanskega leta prevzel posle od svoje predhodnice Branke Kalenić Ramšak. Med pogodbami o zaposlitvi na dekanskem delovnem mestu naj bi naletel tudi na podjemno pogodbo z mesečnim zneskom tisoč evrov.

O domnevno sporni pogodbi si je pridobil pravno mnenje, nato pa z dogajanjem seznanil rektorja Papiča. Sledila je interna revizija, ki naj bi razkrila, da je bilo izplačevanje takšnih mesečnih dodatkov dekanom in prodekanom utečena praksa, ki jo je Filozofska fakulteta izvajala že vsaj desetletje. Interna revizija naj bi se na desetletno obdobje omejila zaradi tega, ker naj bi dogajanje pred tem v pravnem pomenu že zastaralo.

Branka Kalenić Ramšak

nekdanja dekanja Filozofske fakultete

“Ker se z zadevo po vaših besedah ukvarja tožilstvo in sama nisem seznanjena s konkretnimi očitki, ki naj bi se nanašali name, zadev zaenkrat še ne morem komentirati.”

Višina domnevno neupravičenih izplačil naj bi se skozi leta spreminjala, nazadnje pa naj bi dekanica po podjemni pogodbi mesečno prejemala po tisoč evrov bruto, prodekani pa po 500 evrov, smo izvedeli neuradno. Šlo naj bi za to, da naj bi jim fakulteta prek podjemnih pogodb izplačevala dodatek za opravljanje funkcije, čeprav so bili do kompenzacij za opravljanje funkcije upravičeni že po drugih poteh v okviru svojega rednega delovnega razmerja. Dekani in prodekani so, denimo, delno razbremenjeni pedagoških obveznosti.

Dekani in prodekani naj bi bili torej za isto stvar plačani dvakrat. Tako naj bi na svoje bančne račune v desetih letih po okvirnih preračunih naših sogovornikov postopoma prelili približno pol milijona evrov.

1000

evrov bruto spornega dodatka naj bi nazadnje vsak mesec prejemala nekdanja dekanja Filozofske fakultete

Drugi del domnevnih nepravilnosti, odkritih v reviziji, naj bi se po naših informacijah nanašal na predstojnike oddelkov in njihove namestnike, ki so prav tako upravičeni do položajnega dodatka. Tudi njim naj bi fakulteta dodatek za opravljanje funkcije napačno izplačevala prek podjemnih pogodb, a naj bi leta 2015, pod vodstvom Kalenić Ramšakove, s to prakso prenehala. Bistvenega oškodovanja naj v primeru predstojnikov in njihovih namestnikov ne bi bilo, saj naj v tem primeru ne bi bilo dvojnih izplačil. Šlo naj bi le za napačen način izplačevanja.

Morebitnih kaznivih dejanj še niso opredelili

Kalenić Ramšakova se je na našo prošnjo za pojasnila in komentar odzvala s sporočilom: “Ker se z zadevo po vaših besedah ukvarja tožilstvo in sama nisem seznanjena s konkretnimi očitki, ki naj bi se nanašali name, zadev zaenkrat še ne morem komentirati.” Na rektoratu ljubljanske univerze in v vodstvu Filozofske fakultete so se zaradi interesa preiskave zavili v molk.

500

evrov bruto spornega dodatka naj bi nazadnje vsak mesec prejemali prodekani Filozofske fakultete

Vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant nam je lahko za zdaj potrdila le, da so 5. septembra prejeli odstopljeno revizijsko poročilo. Na vprašanje, ali in katerih kaznivih dejanj so osumljene osebe, ki so bile pod drobnogledom revizorjev, Bergantova še ne more odgovoriti. “Zadeva je bila dodeljena v reševanje pristojni tožilki, ki bo po pregledu poročila ocenila, ali so podani znaki morebitnih kaznivih dejanj ter na koga se vsebina predmetnega poročila nanaša, in nato sprejela državnotožilsko odločitev o nadaljnjem postopanju v konkretni zadevi,” nam je sporočila.

Okostnjaki v omari

Naši sogovorniki so šokirani nad tistim delom revizijskega poročila, ki meče temno luč na dekane in prodekane. Šok, da je med domnevno oporečnimi dekani tudi dekanica Branka Kalenić Ramšak, je toliko večji, ker je Kalenić Ramšakova v visokošolskem svetu doslej uživala precejšnje spoštovanje.

Fakulteta naj bi dekanom in prodekanom izplačevala dodatek za opravljanje funkcije, čeprav so bili do kompenzacij za opravljanje funkcije upravičeni že po drugih poteh. Za svoje delo naj bi bili torej plačani dvakrat.

Lani so jo zaposleni v visokem šolstvu izvolili za svojo predstavnico v državnem svetu, rektor Papič pa jo je oktobra lani imenoval za eno od štirih prorektoric in prorektorjev Univerze v Ljubljani. “Ramšakova je naletela na utečeno prakso in se ji pridružila. Zdaj trdi, da so jo strokovne službe zavedle. Tožilstvo bo morali ugotoviti, kako in kaj,” nam je dejal eden od virov. Rektor naj bi jo zaradi okostnjakov, ki so zdaj popadali iz omare, pozval k odstopu.


Komentar novinarja

Jana Krebelj

Prsti v marmeladi

V začetku leta 2016 je tedanja dekanica Filozofske fakultete, Branka Kalenić Ramšak, na tedanjega rektorja Univerze v Ljubljani, Ivana Svetlika, naslovila ganljivo javno pismo. Opravičila se mu je zaradi afere z dodatki za stalno pripravljenost. S prsti v marmeladi so inšpektorji zasačili dva njena predhodnika, Valentina Bucika in Andreja Černeta, česar dekanja ni skrivala pred javnostjo. Javno se je opravičevala za grehe drugih in se posipala s pepelom, zase pa iz afere potegnila ...

Preberi več

Najbolj brano