Mož, ki je iz Janše izvlekel tisto najslabše doslej

Direktorju STA Bojanu Veselinoviču je uspelo, da je iz predsednika vlade Janeza Janše izvlekel (za zdaj) najslabše. Pred desetimi dnevi ga je namreč označil za “sodelavca pri umoru novinarja”, kar je bržčas najbolj nesramna oznaka, ki si jo je na račun kogarkoli privoščil visok slovenski politik. Kdo je torej človek, ki si ga oblast tako želi spodnesti?

 Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije Foto: Borut Zivulovic
Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije Foto: Borut Zivulovic

Bojan Veselinovič, 56-letni Tržičan, od leta 2009 direktor Slovenske tiskovne agencije, v novinarski skupnosti velja za tistega, mimo katerega gre malo kaj. Že v času urednikovanja na Radiu Slovenija ga je bilo na ljubljanskih ulicah najpogosteje srečati med poslušanjem informativnih oddaj s slušalko v ušesu. “Nič ni šlo mimo mene,” pravi danes.

“Vedno je vedel, kaj je bilo v programu dobro ali ne, znal te je uničiti s kritiko že ob sedmih zjutraj, ampak je znal tudi pohvaliti,” se spominja koprska radijska novinarka Nataša Ugrin Tomšič. V komunikaciji s sodelavci si je vedno prizadeval ohranjati neformalnost, saj se mu zdi pomembno, da se ljudje okrog njega počutijo dobro. Nenazadnje je tudi pogovor za potrebe tega zapisa nastajal v enem od barov v središču Ljubljane, saj so ga iz direktorske pisarne “vrgli” sodelavci, ki so jo potrebovali za sestanek.

Bojan Veselinovič

“Prepričan sem, da dokler bom tu, denarja za STA ne bo. Težava je v tem, da nisem prepričan, da denar bo, četudi odstopim.”

Tisti nekaj mlajši od njega mu v velik plus štejejo tudi, da jih je kljub svoji uredniški poziciji vedno jemal za enakovredne sogovornike. Velja tudi za človeka, ki bo do zadnjega skušal doseči svoje, včasih tudi ne glede na sredstva.

Od kmetijskih in pomorskih oddaj do urednikovanja

Diplomant FSPN je bil del novinarsko močne generacije, med njegovimi kolegi s fakultete so bili denimo Vlasta Jeseničnik, Ali Žerdin, Rosvita Pesek in Marta Kos, nekaj mlajši je bil Peter Frankl, tam nekje je bil Igor Mekina ... Prav lahko bi sicer obveljal za žametni glas Radia Slovenija, saj se je sprva preizkušal kot napovedovalec. “Prebiral sem vse, od kmetijskih in pomorskih oddaj do oddaje Še pomnite, tovariši,” pravi.

“Z Janezom Janšo nimam nobenih težav, poznava se več kot trideset let, se tudi tikava, vem pa, da me ima že ves čas po malem v želodcu.”

Konec osemdesetih je kot dopisnik preživel v Beogradu, kmalu po osamosvojitvi je zasedel prvo uredniško funkcijo in z radia odšel v času prve Janševe vlade. Nekaj let je bil na Dnevniku, najprej je vodil uredništvo slovenskih dopisništev, potem pa notranjepolitično uredništvo.

V času Pahorjeve vlade je prevzel STA. Do lanske jeseni težav na tem mestu ni bilo, potem pa se je začela zgodba, ki jo spremljamo že nekaj mesecev, s katero se ukvarjajo v Bruslju in ki je spodbudila nabiranje denarja za pomoč STA v javnosti. Doslej je bilo zbranih približno 200.000 evrov, a se vladno izčrpavanje nadaljuje. Zaradi tega je Pravna mreža za varstvo demokracije proti direktorju Ukoma Urošu Urbaniji tudi vložila tožbo zaradi zlorabe položaja, se je razvedelo včeraj.

Pravna mreža za varstvo demokracije je proti direktorju Ukoma Urošu Urbaniji vložila tožbo zaradi zlorabe položaja, se je razvedelo včeraj.

Zakaj za vraga agencija kot predmet oblastniškega poželenja?

Pri zgodbi o vladnem desantu na STA je marsikaj nejasnega, v prvi vrsti to, zakaj sploh STA? Zakaj se Uroš Urbanija vsaj tako strastno ne loti tistih medijev, ki vsak dan bistveno bolj intenzivno oblikujejo javno mnenje? Najbrž ne le zato, ker sta z Veselinovičem na STA nekaj časa celo sodelovala, potem pa je Urbanija “izzive poiskal drugje”.

V slovenski - ali svetovni, če smo že pri tem - medijski krajini bi namreč težko našli medij, ki je glede na svoj način delovanja manj vpliven, kot je to agencija. Ni ga na prodajnih mestih, ne prodaja se s kričečimi naslovi in paparaci fotografijami, ne objavlja komentarjev, agencijski novinarji ne prihajajo v naše domove vsak večer, političnim škandalom in aferam pa se agencije najbolj približajo, ko jih, če jih, povzemajo po drugih medijih.

Bojan Veselinovič (Foto: Borut Zivulovič)

“Pomembna je zaradi postavljanja agende v medijskem prostoru in zato si v vladi tako močno želijo vplivati nanjo. Po vsebinski plati nam ne morejo očitati nič, celo hvalili so nas tudi v državnem zboru. So pa ugotovili, da je agencija lahko zelo dobra razglasna postaja. Kako je to videti, se spomnimo iz nesrečnega časa, ko jo je vodila Alenka Paulin,” pravi.

Gre potem za osebni odpor Janše do njega? Da je Urbanija v tej zgodbi le poslušni izvajalec tistega, kar želi šef, namreč ni dvoma. “Ne vem, morda tudi. Z Janšo nimam nobenih težav, poznava se več kot trideset let, se tudi tikava, vem pa, da me ima že ves čas po malem v želodcu,” pravi sogovornik. In opiše zgodbo izpred mnogo let, ko je bil Janša gost v Studiu ob 17h. “Novinarka mu je zastavila neprijetno vprašanje,” pravi, “in pribil je nazaj, če sem ji to vprašanje napisal jaz, ki da so mi na Terazijah v Beogradu že postavili podstavek za spomenik.”

Politično spretni medijski direktor

“Bojan na svet okrog sebe ves čas gleda skozi politične oči,” je že pred leti rekla ena od vidnih novinark in urednic, ki ga dobro pozna. In res, pogovor z Veselinovičem je vedno kombinacija političnega tračarjenja, interpretacije medijskih zapisov skozi ugotavljanje podtonov in tega, v čigavem interesu je objava nečesa.

V nekem trenutku pogovora je mimo prišel nekdanji direktor Financ in Dela Jurij Giacomelli in se ustavil za nekaj trenutkov. “Nekoč si mi napovedal, da se bo nekaj zgodilo, vendar ti nisem verjel. Čez čas se je zgodilo točno to,” mu je rekel, preden je odšel naprej po svojih opravkih. “Res je, da ponavadi znam pogledati dva koraka naprej in pri vsej tej zgodbi z vlado me je najbolj jezilo, da nisem mogel predvideti naslednje poteze. Na vladni strani namreč delajo take neumnosti, da je nemogoče najti njihov smisel,” pravi o tem.

Glede na vse zapisano ni presenečenje, da se Veselinovičevo ime pojavi vsakič, ko se v javnosti špekulira o tem, kdo bi lahko bil novi direktor RTV. Temu klicu se je doslej - hvalabogu, pravi - upiral. Vodenje ustanove, kjer je začel svojo medijsko pot, bi bil lep zaključek kariere, vendar pravi, da se to najbrž ne bo zgodilo. Zaradi česar mu je malo tudi žal, radio je le njegova prva ljubezen. A vsakdo ima v karieri cilje, ki mu jih ni uspelo doseči.

In zdaj?

V minulih mesecih smo o Bojanu Veselinoviču izvedeli marsikaj. Da je sodeloval pri umoru novinarja, da je odpustil na smrt bolnega Boruta Meška (“to me niti ne boli, saj so dejstva znana, ta ogabna zloraba pokojnega človeka pa največ pove o kreaturah, ki to počnejo”), do tega, da je bil proti osamosvojitvi, ker je bil njegov oče častnik JLA. To zadnje ga je nemara najbolj prizadelo, saj mu je Urbanija v državnem zboru to očital manj kot pol leta po očetovi smrti, pri čemer je, tako tistikrat Veselinovič, oče JLA zapustil v času, ko je bilo to tvegano dejanje.

Glede na vse: kdaj se bo, če se bo, vsega naveličal in odstopil? Nenazadnje je v zadnjih mesecih shujšal za 15 kilogramov, njegov prepoznavni smeh pa je vendarle za odtenek manj gromoglasen. O odstopu, pravi, razmišlja ves čas in bo to počel vsaj do 30. obletnice STA, ki bo sovpadla s 30. obletnico države. “Ves čas se mi dozdeva, da bi morda moral odstopiti, a hkrati ne vem, zakaj bi. Sem pa prepričan, da dokler bom tu, denarja za STA ne bo. Težava je v tem, da nisem prepričan, da denar bo, četudi odstopim.”


Najbolj brano