Ministrstvo predlaga trajnostno upravljanje s šakalom

Ministrstvo za okolje in prostor je danes v javno razpravo dalo predlog sprememb uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, po kateri zlati šakal, katerega populacija je v ugodnem stanju in se tudi veča, ne bi več bil ogrožena vrsta. To bi omogočilo trajnostno upravljanje s šakalom oziroma bi se populacijo lahko uravnavalo.

LJUBLJANA > Odločitev ministrstva temelji na rezultatih projekta z naslovom Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal v Sloveniji, ki potrjujejo, da je šakal v ugodnem stanju ohranjenosti.

“V zadnjem desetletju se je vrsta razširila po Sloveniji in je v ugodnem stanju ohranjenosti ter je zaradi večanja populacije in območja razširjenosti potrebno redno upravljanje s populacijo, ki je za zavarovano vrsto predvideno le v izjemnih primerih. Sistem strogega varstva zato ni primeren za upravljanje z vrsto, ki ni ogrožena in je v ugodnem stanju ohranjenosti,” piše v predlogu spremenjene uredbe, objavljene na spletnem mestu e-Uprava.

Šakal je v Sloveniji z obstoječo uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah uvrščen kot zavarovana vrsta, zato je možno v njegovo populacijo posegati le izjemoma in pod posebnimi pogoji. Prvič je bil uvrščen na seznam zavarovanih vrst leta 1931, takrat je bila namreč populacija zelo majhna, zato je šakal v Sloveniji veljal za vrsto, ki je v neugodnem stanju.

Šakal je od leta 2014 z uredba o določitvi divjadi in lovnih dob opredeljen kot divjad, a je možno v populacijo posegati le v okviru izjem uredbe.

Tako na področju upravljanja s šakalom obstaja tudi pravna kolizija. Imamo dva predpisa; eden šakala popolnoma varuje pred kakršnimkoli poseganjem v populacijo, drugi pa to omogoča.

V zadnjem desetletju se ni le povečala populacija šakala v Sloveniji, povečalo se je tudi območje razširjenosti, hkrati pa je populacijski trend izrazito naraščajoč, primeren potencialni življenjski prostor pa še ni zaseden. “Poleg širjenja je zanj značilno tudi zelo hitro naraščanje številčnosti v vseh državah/območjih, ki jih je poselil (npr. Srbija, Hrvaška, Bolgarija, Madžarska),” piše v predlogu.

Zavod RS za varstvo narave je izdelal oceno ogroženosti šakala po metodi mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) in ugotovil, da vrsta v Sloveniji ni ogrožena. Tako torej ni razlogov, da bi s populacijo šakala upravljali v okviru strogega zavarovanja, ampak jo lahko ohranjamo v okviru trajnostnega gospodarjenja po zakonu o divjadi in lovstvu.

“Trajnostno gospodarjenje na ta način zagotavljajo 10-letni načrti, ki imajo isti cilj kot strateški dokumenti za zavarovane vrste (splošni cilj trajnostnega gospodarjenja je ohranjati populacijo vrste na taki ravni, da ne postane ogrožena) in letni načrti za izvajanje upravljalskih ukrepov,” so navedli in dodali, da se na ta način upravljalski cilji dosegajo skladno z direktivo o habitatih in niso v nasprotju s cilji varstva narave.

Po ocenah IUCN iz leta 2018 naj bi v Evropi živelo med 97.000 in 117.000 šakalov, od tega 84.000 na območju EU. Panonsko-balkanska populacija je največja populacija v Evropi, ocenjena je na med 95.000 do 114.000 osebkov. V Sloveniji naj bi jih bilo med 150 in 350, izhaja iz projekta prostorske razporeditve, številčnosti ter ocene populacijskih trendov in širjenja prostora šakala v Sloveniji. Projekt je nastal na pobudo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrstvo za okolje in prostor bo pripombe na predlog sprejemalo do 3. julija.

---