Mesec: Organom Levice bom dal v razpravo smiselnost nadaljnjega sodelovanja z vlado

Zaradi nezadovoljstva z delom z vlade Marjana Šarca se v Levici sprašujejo o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja z njo. Po besedah koordinatorja stranke Luke Mesca je želela Levica pred poletjem izpeljati vsaj štiri od dogovorjenih projektov, a se na tem področju ne dogaja nič. O nadaljnjem sodelovanju z vlado bo svet stranke odločil julija.

Luka Mesec Foto: STA
Luka Mesec Foto: STA

LJUBLJANA > "Kar se tiče sodelovanja z vlado, smo v Levici nezadovoljni," je v izjavi za medije izpostavil Luka Mesec. Kot je pojasnil, so bili pred 14 dnevi na sestanku pri premierju, kjer so izrazili željo, da do poletja izpeljejo vsaj štiri od projektov, ki so jih dogovorili s sporazumom o sodelovanju. "Konkretno so to sprememba člena zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim želimo onemogočiti privatizacijo zdravstva od znotraj, uskladitev minimalne študentske urne postavke z minimalno plačo, ureditev nepremičninskega posredovanja ter prenos stanovanj DUTB na Stanovanjski sklad RS," je naštel.

Po njegovih besedah se niti eden od teh štirih projektov dva tedna po sestanku s premierjem ne odvija tako, kot so se dogovorili. "Zato smo se po sredinih dogodkih glede Abanke dogovorili, da bom nemudoma organom stranke Levica dal v razpravo smiselnost nadaljnjega sodelovanja z vlado Marjana Šarca. Razpravo bo zaključil svet stranke, ki bo po zaključku julijske seje sprejel odločitev, kako naprej," je dodal.

Premier Marjan Šarec se je na nezadovoljstvo Levice z delom vlade danes odzval z besedami, da bo vlada pač padla, če v parlamentu ne bo dovolj glasov. Vse očitke Levice, tako glede neodzivnosti pri prodaji Abanke kot glede neizvajanja projektov opozicijske stranke, s katero je vlada sklenila sporazum o sodelovanju, je Šarec odločno zavrnil. "Prodaje ali neprodaje Abanke v sporazumu ni bilo. Ne držijo trditve, da sem bil popolnoma neaktiven, daleč od medijev sem preučil vse možnosti in pridobil pravna mnenja," pa je Šarec ob robu vrha EU odgovoril na kritike glede nedejavnosti v povezavi s prodajo bank. Pojasnil je, da so mu pravniki povedali, da se vlada kot skupščina lahko vmeša le, če imata uprava SDH in nadzorni svet različno stališče. Šarec ob tem poudarja, da so pretehtali vse možnosti in med njimi izbrali tisto, ki je bila v danem trenutku optimalna. "Nismo sedeli križem rok," je zatrdil in dodal, da pa niso medijem vsak dan razlagali, kaj počnejo. Izpostavil je tudi, da sam ni pretirano vesel glede tega, kar se je v preteklosti dogajalo z bankami, a valjenje krivde nanj, kako ni ničesar naredil, se mu zdi po petih letih neodgovorno.

Mesec je bil ob tem kritičen do vladne neodzivnosti pri prodaji Abanke. "V zadnjih mesecih sta bili prodani še zadnji dve sistemski banki v državni lasti, Abanka in NLB. Največji problem v tem je, da ne v enem ne v drugem primeru vlada izsiljenega postopka privatizacije niti ni poskušala ustaviti. Niti enkrat ni Marjan Šarec kot premier sklical vlade kot skupščine SDH, da bi posegel v prodajne postopke, ki so bili izsiljeni s strani Evropske komisije," je dejal.

Nadzorni svet SDH je namreč v sredo podal soglasje k prodaji Abanke Novi KBM oziroma njenemu lastniku, skladu Apollo. Kupnina bo znana predvidoma danes. SDH je v sredo poučenim vlagateljem prodal tudi celotni preostali 10-odstotni lastniški delež države minus eno delnico v NLB. Obžalovanja, da je do tega prišlo, je izrazilo tudi več vladnih strank, tako so tudi v SD, SMC in SAB izpostavili neaktivnost vlade pri tem vprašanju. Iz Kabineta predsednika vlade pa so sporočili, da bodo s tem prenehale nekatere zaveze do Evropske komisije, kar pomeni umik bistvenih omejitev v poslovanju obeh bank, "kar je pomembno za zagotavljanje konkurenčnosti in za nadaljnji razvoj obeh bank".

V Levici po besedah njenega koordinatorja zadnje čase opažajo, da vlado vleče v desno. "V sredo ste dobili v vpogled prvi osnutek dohodninske reforme, ki jo pripravlja finančni minister Andrej Bertoncelj. Kljub temu, da smo se dogovorili tako poleti v koalicijskih pogajanjih, kot tudi pozimi, da se bo šlo v pravično davčno reformo, dobivamo v bistvu ponovno davčno reformo, ki bo najbolj razbremenila ravno najbolje plačane in povzročila ogromno luknjo v proračunu," je povedal Mesec.


Najbolj brano