Koprski zapor natrpan s tujimi vodniki migrantov

Koprski zapor je najbolj prenatrpan med slovenskimi zapori. Temu botruje tudi velik delež tujcev, ki so obsojeni ali pa v priporu čakajo na sojenje zaradi vodenja ilegalnih migrantov čez mejo.

 Foto: Zdravko Primožič/FPA
Foto: Zdravko Primožič/FPA

LJUBLJANA > Zapor v Kopru je zaseden 128-odstotno, drugi moški zavodi za prestajanje kazni le po nekaj odstotkov manj. Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij prostorske težave rešujejo s premeščanjem zapornikov in pripornikov med zavodi. “Preobremenjen je celoten sistem, ne le postelje,” pravi v.d. generalnega direktorja uprave Bojan Majcen.

Iščejo nove pravosodne policiste

Zapori se še vedno soočajo s kadrovsko podhranjenostjo. V teku je razpis za zaposlitev 50 pravosodnih policistov. Na prvem, že končanem razpisu so izmed 157 prijavljenih kandidatov izbrali le 19 primernih, zato morajo razpise ponavljati. “Naša želja je, da bi v letošnjem letu številke popolnili,” se nadeja Majcen.

65 tujcev je trenutno v zaporu v Kopru zaradi nezakonitega vodenja migrantov.

V sistemu je trenutno zaposlenih 545 pravosodnih policistov, kar je premalo, da bi delo potekalo nemoteno. Za normalno delovanje bi po Majcnovi oceni potrebovali približno sto dodatnih pravosodnih policistov.

Lani so pravosodni policisti opravili 67.802 naduri. Da bi zaposlenim zagotovili pravice iz dela, so morali odpovedati 562 spremstev na sodišča. Letos so odpovedali že 274 spremstev.

15 obsojencev v slovenskih zaporih prestaja 30-letno zaporno kazen.

Predlog, da bi med pravosodne policiste prezaposlili vojake po 45. letu starosti, ostaja aktualen. Pogovori med ministrstvom za obrambo in ministrstvom za pravosodje potekajo, niso pa še na točki, da bi jih predstavili javnosti.

Velik porast števila zaprtih tujcev

Trenutno je v slovenskih zaporih 1427 zaprtih oseb; 1082 je obsojencev, 321 pripornikov in 24 mladoletnikov.

Približno polovica zapornikov prestaja kazen, krajšo od dveh let.

Primerjave med leti kažejo na velik porast zaprtih tujcev. Ti so lani predstavljali že skoraj četrtino vseh zaprtih. Zlasti se povečuje število zaprtih oseb, ki so obsojene oziroma utemeljeno osumljene, da so nezakonito spravljale tujce na slovensko ozemlje.

Ne gre za migrante - trojica migrantov, ki naj bi ugrabila Belokranjca, je sicer v priporu v Novem mestu - ampak za vodnike migrantov. S temi tujci je najbolj obremenjen koprski zapor. Kar 65 od skupno 75 v Kopru zaprtih tujcev je povezanih s kaznivim dejanjem prepovedanega prehajanja meje (35 je pripornikov, 30 pa je obsojencev). Gre za državljane Afganistana, Albanije, Iraka, Irana, Italije, Kosova, Hrvaške, Madžarske, Pakistana, Romunije, Sirije, Srbije, Švedske, Tunizije in Turčije. Zmogljivost koprskega zapora je sicer 110 oseb.

Nadaljujejo se aktivnosti za gradnjo novega moškega zapora v Ljubljani in prizidka ženskega zapora na Igu.

Lani dva pobega

Lani je v javnosti odmeval pobeg dveh tujih pripornikov iz koprskega zapora. Prišlo je tudi do pobega iz celjskega zapora, a so ubežnika izsledili. V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so lani beležili porast konfliktov med zaprtimi osebami, pravosodni policisti pa so morali večkrat uporabiti prisilna sredstva.

Pravosodni policisti so zelo obremenjeni tudi s preverjanjem vsebine paketov in pisem, ki prihajajo v zapore. Kot je povedal vodja oddelka za varnost v upravi Jasmin Musić, so lani prepovedane snovi našli v enajstih paketih in štirih pismih. Število odkritih vnosov prepovedanih drog se je sicer zmanjšalo, težave z uporabo drog pa se spreminjajo. “Skrbijo nas sintetične droge, ker so učinki nepoznani,” pravi Musić.

28 odstotkov zaprtih oseb, ki so jih obravnavali lani, je imelo težave zaradi prepovedanih drog, enajst odstotkov pa težave zaradi uživanja alkohola.


Najbolj brano