Z novo plačno reformo bi radi razdrli “pajkovo mrežo”

Koalicijski partnerji se ne slepijo več s tem, da v javnem sektorju sploh še obstaja enotni plačni sistem. Reforma tega, kar je nastalo iz njega od uveljavitve leta 2008 do zdaj, bo morda trajala več let, je po koalicijskem vrhu povedal predsednik vlade Robert Golob. Začeli bodo z odpravo plačnih nesorazmerij in s spodnjim delom plačne lestvice, kjer se strinjajo, da ne sme biti plačnih razredov pod minimalno plačo.

LJUBLJANA >Koalicija je začrtala izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju: najnižje osnovne plače ne bodo smele biti več pod minimalno, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju bo 1:7, plačni sistem pa bi razdelili v stebre, tako da bi si posamezne panoge glede na svoje specifike lahko bolj avtonomno urejale plače in dodatke.

Reforma postopna in dolgotrajnejša

Predsedniki koalicijskih strank po koalicijskem vrhu niso šli v podrobnosti, kaj bo iz plačnega sistema nastalo. Kot je napovedal Robert Golob bodo zdaj pripravili zapisnik srečanja, da bodo vedeli, kaj so se dogovorili, nato pa bo ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik izhodišča predstavila javnosti.

Golob napoveduje, da bodo najprej s sindikati, ki drug za drugim izražajo zahteve po višjih plačah, opravili pogajanja o aktualnih plačnih nesorazmerjih, kar da bo izhodišče za reformo. Ta se bo začela v spodnjem delu plačne lestvice, pri plačah, ki so pod minimalno. “Nedopustno je, da imamo plačne razrede, ki so pod minimalno plačo,” je menil Golob.

Skozi reformo bodo nato iskali skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. Cilj je narediti sistem, ki bi zdržal dlje časa, ne da bi se ob tem ustvarjale dodatne krivice med posameznimi poklicnimi skupinami. “Naredili bomo vse, da sedanji sistem pajkove mreže, v kateri se ob spremembi ene same plače sproži val zahtev po celem sistemu, v celoti in dokončno odpravimo,” je dejal.

Kot je že bilo napovedano, bi skozi plačno reformo uveljavili načelo, da je najvišja plača v javnem sektorju sedemkrat višja od najnižje. Analiza, ki jo je ministrstvo za javno upravo nedavno predstavilo sindikatom, kaže, da je razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju 1:4,7, leta 2008 pa je bilo 1:10,6. Takšen sistem ne priteguje najboljših kadrov in zbuja veliko nezadovoljstva tudi med prejemniki najvišjih plač.

Dogovorjena izhodišča ne sledijo dosedanji časovnici, po kateri naj bi vlada predlog reforme v državni zbor poslala do konca junija, reforma pa bi se uveljavila s prihodnjim letom. Najverjetneje si bodo vzeli čas do konca leta, da reformo v celoti zastavijo, je povedal premier. Do tedaj pa se bodo držali dogovorjenih rokov s sindikati, tako da 1. april ostaja datum, do katerega se morajo z nekaterimi poklicnimi skupinami dogovoriti o odpravi plačnih anomalij.

Vedno več denarja in nezadovoljstva

Predsednica SD Tanja Fajon je slišano na koalicijskem vrhu pospremila z besedami, da so “res zelo blizu temu, kaj želimo doseči,” in se strinjala, da enotni plačni sistem ne obstaja več. “Kljub temu, da je denarja v sistemu vsako leto več, je v sistemu vsako leto več nezadovoljstva,” pa je svoje opažanje o plačah v javnem sektorju strnil koordinator Levice Luka Mesec.

Analiza, ki jo je pristojna ministrica predstavila sindikatom, med drugim kaže, da se je količina denarja za plače v javnem sektorju od leta 2008 do 2021 skoraj podvojila; sprva je šlo za plače 3,1 milijarde evrov, leta 2021 pa 5,3 milijarde. Tudi število javnih uslužbencev se iz leta v leto povečuje; lani je bilo v javnem sektorju zaposlenih skoraj 189.000 oseb, kar je dobrih 21.000 več kot leta 2015.

Podatki še kažejo, da plače v različnih poklicnih skupinah rastejo z zelo različno hitrostjo. Od leta 2018, ko je vlada s sindikati podpisala dogovor o odpravi plačnih anomalij, so se povprečne bruto plače medicinskih sester in babic zvišale za slabih 38 odstotkov, policistov za nekaj več kot 27 odstotkov, vojakov za četrtino, v celotnem javnem sektorju pa so se v povprečju dvignile za 18 odstotkov. Na dnu lestvice so funkcionarji, ki se jim je plača zvišala le za okoli odstotek.

---