Kmetijstvu grozi nova nadloga

Marmorirano smrdljivko, ki je že pred leti pustošila po severni Italiji, so lani poleti prvič pri nas opazili v Šempetru, letos pa leta že marsikje na Primorskem. V dolžino meri le dober centimeter, izleže lahko tudi 500 jajčec, kos je tudi daljšim razdaljam, predvsem pa ni izbirčna - na njenem jedilniku je 300 različnih rastlin.

Droben škodljivec povzroča veliko škodo v kmetijstvu. Foto: Yerpo/Wikipedia
Droben škodljivec povzroča veliko škodo v kmetijstvu. Foto: Yerpo/Wikipedia

PRIMORSKA > Marmorirano smrdljivko (Halyomorpha halys) so iz Azije, kjer je doma, pred leti vnesli tudi v Evropo in začela se je intenzivno širiti. Leta 2007 so jo opazili v Švici, leta 2012 pa tudi na severu Italije. Kmalu je začela pustošiti; v okolici Modene je tako pred dvema letoma uničila 40 odstotkov pridelka kivija in hrušk.

Pri nas so jo prvič odkrili v Šempetru

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo marmorirana smrdljivka razširila tudi v naše kraje. Ni bilo treba dolgo čakati. “Lani poleti smo primerke te stenice prvič odkrili tudi pri nas - v Šempetru v Gorici, na okrasnem hibiskusu. Letos letijo že marsikje, ne samo v Šempetru ali Novi Gorici, ” pravi Ivan Žežlina, vodja oddelka za varstvo rastlin na novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu.

Danes posvet o marmorirani smrdljivki

Resen škodljivec v kmetijstvu in nova nadloga v urbanem okolju bo tudi glavna tema posveta, ki bo danes v Bukovici. Organizira ga uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom iz Nove Gorice. Strokovnjaki bodo predstavili razširjenost marmorirane smrdljivke pri nas, škodo, ki jo povzroča, ter privabljanje tega škodljivca z vibracijskimi signali. Gost iz Italije bo orisal, kako v Furlaniji Julijski krajini spremljajo tega škodljivca štiri leta po prvem pojavu. Posvet se začenja ob 10. uri.

Čez zimo se te smrdljivke kam zavlečejo in se spomladi začnejo razmnoževati. “Škode, ki jo lahko povzročijo, ne moremo napovedovati, a dejstvo je, da se bodo te stenice v prihodnje začele množično pojavljati tudi pri nas,” pravi Ivan Žežlina.

Marmorirana smrdljivka povzroča veliko škodo na rastlinah. Ker ni izbirčna, je toliko bolj nevarna. Napada več kot 300 različnih rastlin - od okrasnega hibiskusa do paradižnika, jablan, hrušk, kivija, kakija ... “Vbode v plod in sesa rastlinske sokove. To povzroča razbarvanje ali pojav rjavih in črnih pik na površini ploda. Ti velikokrat postanejo zgrbančeni, ne razvijajo se pravilno. Takšne pridelke je težko prodati, včasih sploh nemogoče,” pojasnjuje Žežlina.

Ivan Žežlina

vodja oddelka za varstvo rastlin na novogoriškem KGZ

“Vbode v plod in sesa rastlinske sokove. To povzroča razbarvanje ali pojav rjavih in črnih pik na površini ploda.”

Marmomirane smrdljivke jeseni iščejo primeren prostor, kjer bodo preživele zimo. Pogosto silijo v človekova prebivališča, ko pade temperatura pod devet stopinj Celzija. Zelo rade se zavlečejo v špranje ob vratih ali oknih ali v kakšen kot. Prezimijo kot odrasla žival, spomladi pa se začnejo razmnoževati. Samica v povprečju izleže 500 jajčec, praviloma enkrat na leto, v ugodnih razmerah pa lahko tudi štirikrat.

Pri nas nimajo naravnih sovražnikov

Marmorirane smrdljivje bodo v prihodnjih letih kmetovalcem gotovo povzročale veliko skrbi. Zelo težko se jih je ubraniti, saj so zelo trdožive. “Pri nas nimajo naravnih sovražnikov. Ko se marmorirane smdljivke dotaknemo, nam roka smrdi. Njihove žleze namreč izločajo smrdljiv izloček, s katerim se branijo. Zato tudi plenilcem ne gredo posebej v slast,” še pravi Žežlina.

Marmorirana smrdljivka sodi v družino ščitaskih stenic. Pri nas je najbolj znana in razširjena zelena stenica ali smrdljivec, kot mu najpogosteje rečemo. Marmorirana smrdljivka pa je rjavo-sive barve. Njena izvorna domovina je Azija, zato se jo je prijelo tudi ime azijska stenica.


Najbolj brano