Kerozin očitno ne ogroža vira pitne vode v Istri
Slovenija
14. 01. 2020, 06.00
, posodobljeno: 14. 01. 2020, 13.41
Kerozin, ki je ob lanski železniški nesreči iztekel v tla v Dolu pri Hrastovljah, očitno ne ogroža vira pitne vode, je včeraj povedal minister za okolje Simon Zajc. To ugotovitev naj bi v kratkem uradno potrdila tudi delovna skupina. To lani ni bil edini dogodek, ki bi lahko povzročil resno okoljsko škodo Sloveniji in neposredno Primorski.
Vlaki danes nemoteno vozijo pod Kraškim robom, kjer je lani
okolje in pitno vodo v celotni Istri ogrozilo iztirjenje vagonov s
kerozinom. Foto: Tomaž Primožič/FPA
LJUBLJANA
> Železniška nesreča v Dolu pri Hrastovljah je lani poleti ogrozila vodni vir Rižana. “Glede na to, da po vsem obilnem deževju nikjer nismo zaznali kerozina, kaže, da je ta ostal nekje ujet oziroma je šel v drugo smer in ne proti vodnemu viru,” ugotavlja minister Simon Zajc.
Ta ugotovitev naj bi bila kmalu še uradno potrjena. Po ministrovih besedah naj bi še v tem tednu delovna skupina ministrstva končala s svojim delom in določila, na kakšen način in kateri ukrepi se bodo po izlitju kerozina še izvajali.
Država bo interventno odvažala tudi odpadke, ki so se nakopičili leta 2019.
Požar v Fragmatu bi lahko ogrožal zajetje
S srečo v nesreči vsaj v tistem delu, ki se nanaša na vodni vir, se je lani razpletel tudi požar v podjetju Fragmat v Podskrajniku. Požar je bil primer dobrega in usklajenega ukrepanja, meni minister. Zaradi pravilnega odziva vseh sodelujočih pri gašenju in odpravljanju posledic ni prišlo do onesnaženja zajetja Malni, od koder se napajata postojnska in pivška občina.
Gorup preprečil verjetno katastrofo
Prisebnosti in strokovnosti pilota podjetja Piloti Koper Andreja Gorupa pa gre zahvala, da je šla neopaženo mimo nas zgodba o tankerju, ki je aprila lani prehitro plul v koprsko pristanišče. Minister Zajc je njegovo dejanje v središče postavil včeraj, ko se mu je v imenu ministrstva zahvalil za to, da je splezal na tanker, in ga uspel obrniti. “Počaščen sem, da je sploh kdo videl, kaj bi se lahko zgodilo tisti dan,” se je te javne zahvale, ki jo je dobil devet mesecev po dogodku, razveselil Gorup.
Simon Zajc, okoljski minister “Želimo, da gredo ljudje iz avtomobilov na kolesa; tudi tisti, ki imajo dlje do službe, tisti, ki v službo ne morejo prispeti prepoteni, in starejši.”
Andrej Gorup (levo) je devet mesecev po tistem, ko je preprečil morebitno okoljsko nesrečo v Tržaškem zalivu, prejel osebno zahvalo ministra za okolje in prostor Simona Zajca.
Zakon o varovanju okolja vendarle še letos
Velike in predvidljive grožnje, ki ostajajo v Sloveniji, so kopičenje odpadkov, požari na odlagališčih in v centrih za ravnanje z odpadki ter skladiščenje komunalnega blata, ki ga Madžarska ne sprejema več. Z zakonom o interventnem odvozu nakopičene odpadne embalaže je država uspela na račun davkoplačevalcev v veliki meri počistiti smeti iz leta 2018. Konec lanskega leta je ministrstvo najavilo, da bo država poskrbela tudi za interventni odvoz odpadne embalaže, ki se je ponekod nabrala v letu 2019. V novem sklopu bo šlo za odvoz 7370 ton komunalne odpadne embalaže, za kar bo država predvidoma namenila nekaj manj kot 850.000 evrov brez davka.
Dolgoročno rešitev za to težavo naj bi zagotovil zakon o varstvu okolja, ki ga okoljsko ministrstvo napoveduje letos. V zakonu oziroma podzakonskih aktih bo ukinjena meja 15 ton za plačevanje embalažnine. “Tam bomo prag 15 ton ukinili, kar pomeni, da ne bo več izgovorov in postopkov pred sodišči, da embalaže, ki je bila dana na trg pod to mejo, družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne bi odpeljale,” pojasnjuje Zajc.
Prioriteta ministrstva za 2020 je tudi priprava podnebnega zakona. V njem bodo uzakonili ukrepe za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050. Ministrstvo obeta ukrepe na vseh področjih za izboljšanje porabe energije, v ospredje pa nameravajo dati ukrepe za razvoj trajnostnih oblik transporta. “V prihodnosti bo treba dati veliko več sredstev v to, da se ljudje ne bomo več odločali za nakup lastnega vozila, ker bomo vedeli, da imamo boljše, hitrejše in bolj optimalne druge oblike transporta.” Tej filozofiji bodo sledile tudi spremembe pri delovanju podnebnega sklada. Kot je včeraj napovedal Zajc, bodo s sredstvi podnebnega sklada financiral načrtovano nadgradnjo gorenjske železniške proge, ki je izpadla iz nedavno potrjenega državnega proračuna. Podnebni sklad bo po novem sofinanciral nakup električnih koles.
“Želimo, da gredo ljudje iz avtomobilov na kolesa; tudi tisti, ki imajo dlje do službe, tisti, ki v službo ne morejo prispeti prepoteni, in starejši,” je poudaril Zajc.