Kdo se bo odrekel desetim plačam odpravnine?

Od 1. januarja dalje lahko delodajalci v skladu s sprejetim PKP7 odpovedo delovno razmerje delavcu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev, brez utemeljenega razloga. Sindikati so na nogah, saj se položaj starejših delavcev s tem slabša. A tudi delodajalci priznavajo, da zaradi pogoja izplačila visoke odpravnine in siceršnjih finančnih težav podjetij ukrep ne bo (ali vsaj ne večinsko) dosegel svojega namena, to je spodbujanja zaposlovanja mladih.

SLOVENIJA > Sedmi protikoronski sveženj (PKP7) je uveljavil tudi spremembo zakona o delovnih razmerjih, po kateri lahko delodajalec brez navedbe utemeljenega razloga odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, torej praviloma pri starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe z odpovednim rokom 60 dni. V tem primeru ima delavec pravico do odpravnine, kakršna mu pripada v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov, torej do višine desetih mesečnih povprečnih plač.

Očitki o diskriminatornosti

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kjer bodo predlagali ustavno presojo sprejete določbe, pravi, da je s tem ukrepom, ki zasleduje “parcialni interes upokojevanja posameznika, ki je v napoto”, država vsa dosedanja prizadevanja za spodbujanje podaljševanja delovne aktivnost vrgla skozi okno. Kot opozarja, gre za sistemsko spremembo in ne enkraten ukrep, ki ni bil predmet socialnega dialoga.

13.991 delavcev je po podatkih ZPIZ v novembru ob plači prejemalo 40 odstotkov starostne pokojnine.

Delovno razmerje lahko preneha, če za to obstaja resen razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami delodajalca. “Razlikovanje na podlagi starosti sodi med nedovoljene razloge.” Jerkičeva opozarja, da gre pri takšni odpovedi za diskriminacijo. Nov razlog odpovedi po njenem daje udobje odpuščanja, brez obrazložitve, pri čemer delavec dejanskega pravnega varstva nima.

Več revnejših upokojencev

Potem ko je uveljavitev tako imenovanega dvojnega statusa delavcu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, a dela naprej, poleg plače prinesla tudi 40 odstotkov pokojnine, mu bo to zdaj onemogočeno, prav tako možnost, da bi si s podaljšanjem delovnega razmerja lahko povečal odmerni odstotek pokojnine.

V sindikatu tudi menijo, da zaradi prenehanja delovnega razmerja starejših delavcev ne bo novih zaposlitev mladih, pač pa bodo dodatno obremenjeni ostali delavci. “Zaradi minusa v pokojninski blagajni bo treba podaljšati delovno dobo in (ali) upokojitveno starost, kar bodo občutile prav generacije, v imenu katerih sedaj odpuščamo starejše.”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so, nasprotno, poudarili, da se z ukrepom predvsem spodbuja zaposlovanje mladih, med katerimi se je zaradi korona krize povišala brezposelnost. Slednji tudi sicer ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo zatem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Obenem pa bo po mnenju ministrstva sprememba izboljšala zaposlitvene možnosti tudi osebam med 55. in 58. letom starosti, ker se jih delodajalci zdaj bojijo zaposlovati. Zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje, a so na svojem delovnem mestu nepogrešljivi, pa bodo s soglasjem delodajalca lahko še naprej ostali v delovnem razmerju, sicer pa jim bo s starostno pokojnino zagotovljena socialna varnost.

Tudi delodajalci so izpostavili, da doslej niso imeli pravice odločati o nadaljevanju delovnega razmerja in da se je zdaj uravnotežil njihov pravni položaj.

Na GZS so ocenili, da so ocene sindikatov o več stomilijonskem pritisku na pokojninsko blagajno in javne finance zaradi ukrepa upokojevanja po PKP7 močno pretirane. Večina starejših zaposlenih, ki želijo delati, je za podjetja dragocena, pravijo. Hkrati pa dodajajo, da so neredko delodajalci tarča zaposlenih, ki ne prispevajo več veliko k uspehu podjetja, a so se pripravljeni upokojiti le ob visokih odpravninah, včasih pa tudi takrat ne. “Taki zaposleni neupravičeno zasedajo delovna mesta drugim, ki bi delo lahko opravljali bolje.”

Se pa tudi na GZS zavedajo problematike nizke delovne aktivnosti starejše populacije, zato pozivajo k nadaljevanju s pokojninsko reformo.

A vendarle tudi z delodajalske strani stvar ni tako enoznačna, možnost odpovedi starejšim delavcem pa ne bo nujno preprečila odpuščanja mlajših.

Za likvidnostno izčrpana podjetja odpravnina previsok strošek

Direktorica enega od primorskih podjetij, ki je želela ostati neimenovana, pravi, da so podjetja zaradi krize likvidnostno tako izčrpana, da izplačila maksimalne odpravnine starejšim delavcem, ki imajo višjo bruto plačo in nad 20 let delovne dobe pri delodajalcu, trenutno niti ne bi zmogla, ker bi ogrozila izplačilo plač ostalim delavcem, pa čeprav bi se jim sicer na dolgi rok bolj obrestovalo ohraniti v podjetju mlajše delavce.

Poleg tega ocenjuje, da se delavec, ki se je sicer nameraval upokojiti, zdaj za ta korak ne bo več odločil sam, pač pa bo, če bo to zanj finančno ugodnejše, raje počakal na odpoved, ker mu bo v tem primeru pripadla višja odpravnina.

Možno pa je tudi obratno. Kot opozarjajo na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), se bodo nekateri uživalci 20 oziroma 40-odstotne pokojnine sami odločili za starostno upokojitev, če bo odpravnina ob upokojitvi višja kot po PKP7. Sicer pa na ZPIZ pravijo, da je učinek določbe zelo težko oceniti, ker je vprašanje, v kakšnem številu bodo delodajalci začeli z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po pkp7 in ali se bodo ti zavarovanci starostno upokojili ali bodo iskali novo zaposlitev.

Na spornost rešitve z vidika vzdržnosti pokojninskega sistema je sicer, kot smo poročali, opozoril tudi Fiskalni svet, na ustavno spornost pa zakonodajno-pravna služba državnega zbora.

---