Kavcijski sistem bi deloval tudi v boju proti smetenju

Analiza odvrženih smeti ob cestah, ki so jo naredili Ekologi brez meja, vodi k sklepu, da bi bilo treba tudi v Sloveniji čim prej uvesti kavcijski sistem za embalažo pijač. Smeti ob cestah bi bilo za tretjino manj, če bi lahko potrošniki - podobno kot je na Hrvaškem - prazne pločevinke in plastenke vrnili v trgovine ali na druga zbirna mesta in zanje dobili denar.

SLOVENIJA > V Društvu Ekologi brez meja so se lani podali na ceste in analizirali, kaj vse se najde med odpadki na določenih odsekih. Ugotovili so, da bi tretjino smeti lahko preprečil kavcijski sistem; gre za pločevinke, plastenke in steklenice. Največkrat na cestnih bankinah končajo pločevinke.

Smetenje okoli cest se kar ne zmanjša

Čim prej je treba uvesti kavcijski sistem, ob teh podatkih zaključuje vodja raziskave Barbara Kirn. Kavcijski sistem bi potrošnike motiviral za pravilno ločevanje, saj bi, če bi prazno embalažo vrnili na določeno zbirno mesto, dobili povrnjeno kavcijo, ki so jo plačali ob nakupu pijače. “Podatki iz drugih evropskih držav so jasni: samo s pomočjo kavcijskega sistema lahko dosežemo najvišje stopnje ločeno zbranih odpadkov (čez 90 odstotkov) in - kar je še pomembneje - preprečimo uhajanje odpadkov v okolje, kjer privabljajo nove,” tuje izkušnje povzema Barbara Kirn.

10-20

centov je kavcija za pločevinke in plastenke v državah, ki že imajo kavcijski sistem

Tudi sicer dobra polovica odpadkov, odvrženih ob cestah, sodi v sistem ločenega zbiranja, so ugotovili ekologi. Na Cestnem podjetju Koper (CPK), kjer skrbijo za urejenost okolice cest na območju južne Primorske, se strinjajo, da je smetenje velika težava. “Smetenje ob cestah lahko žal prepoznamo kot neprijeten trend, ki se kljub okoljskemu ozaveščanju prebivalstva ne zmanjšuje, kar bi sicer pričakovali,” pravi Aleksandra Ukota, namestnica predsednika upravnega odbora CPK. Natančnih podatkov o količinah in vrstah odpadkov nimajo, ocenjujejo pa, da ob cestah, za katere skrbijo, vsako leto poberejo za dobrih 700 kubičnih metrov odvrženih smeti. “Levji delež smeti je odvrženih na turistično bolj obremenjenih tranzitnih poteh, kot so Kozina - MP Starod, Koper - MP Dragonja, Koper - MP Sečovlje, Črni kal - MP Sočerga, Postojna - Pivka - MP Jelšane,” pojasnjuje Ukota.

Kolikšna bo kavcija?

Kavcijski sistem k pravilnemu ločevanju ne bi spodbujal le nemarnežev, ki smeti odmetavajo v naravo. Nagrajeval bi tudi vestne ločevalce, ki zdaj od pravilnega odlaganja plastenk, pločevink in steklenic v označene zabojnike nimajo nič, družbam, ki to embalažo reciklirajo, pa bi omogočil, da jo dobijo že ločeno zbrano.

Aleksandra Ukota

CPK

“Smetenje ob cestah lahko žal prepoznamo kot neprijeten trend, ki se kljub okoljskemu ozaveščanju prebivalstva ne zmanjšuje, kar bi sicer pričakovali.”

Uvedba kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji ni več vprašanje, saj so poslanci lani spomladi to možnost zapisali v zakon o varstvu okolja. Čeprav smo takrat pričakovali, da bo pristojno ministrstvo do sredine februarja letos z uredbo določilo, katere vrste embalaže sploh sodijo v sistem, kje bodo zbirna mesta in kolikšna bo kavcija, pa do tega še ni prišlo. Vse se je ustavilo, ker je ustavno sodišče zadržalo izvajanje nekaterih določb zakona, pojasnjujejo na ministrstvu okolje, podnebje in energijo.

“Z gotovostjo lahko trdimo, da se bodo zbirale plastenke in pločevinke pijač, z določenimi izjemami pijač, ki bi lahko onesnažile materiale, namenjene v recikliranje,” sicer napovedujejo na ministrstvu, kjer še potekajo razprave, ali bi veljalo v sistem vključiti še katere druge materiale. “Po izkušnjah iz tujine lahko pričakujemo višino kavcije med 0,10 evra in 0,20 evra. Sicer bo višino kavcije določil upravljalec kavcijskega sistema,” dodajajo.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

“Z gotovostjo lahko trdimo, da se bodo zbirale plastenke in pločevinke pijač, z določenimi izjemami pijač, ki bi lahko onesnažile materiale, namenjene v recikliranje.”

Po navadi začne sistem delovati v dveh letih

Prevzemna mesta bodo na prodajnih mestih pijač, na prireditvah ali lokacijah, kjer se zadržuje večje število ljudi, saj je treba mrežo zbirnih točk postaviti učinkovito in glede na vedenjske navade potrošnikov, pojasnjujejo na ministrstvu. Priprava zakonov in aktov, ki so še potrebni za to, da bo sistem zaživel v praksi, je časovno vezana na odločitev ustavnega sodišča o krovnem zakonu. Vseeno na ministrstvu predvidevajo, da bo možno te formalne korake narediti še letos.

Izkušnje iz drugih držav pa kažejo, da postane sistem operativen dve leti po tistem, ko izbrani upravljalec dobi dovoljenje za upravljanje kavcijskega sistema. Treba bo namreč vzpostaviti mrežo avtomatskega in ročnega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink, informacijski sistem, medijsko kampanjo o tem, kako bo sistem deloval ... “Ker več držav uvaja kavcijski sistem, se pojavlja tudi težava pri dobavi avtomatskih naprav za sprejem odpadnih plastenk in pločevink pijač,” eno od morebitnih ovir za hitrejši začetek delovanja sistema izpostavljajo na ministrstvu.

Barbara Kirn

Ekologi brez meja

“Podatki iz drugih evropskih držav so jasni: samo s pomočjo kavcijskega sistema lahko dosežemo najvišje stopnje ločeno zbranih odpadkov (čez 90 odstotkov) in - kar je še pomembneje - preprečimo uhajanje odpadkov v okolje, kjer privabljajo nove.”

Premostiti je treba številne izzive

Tisti, ki bodo imeli s kavcijskim sistemom največ opravka, vidijo v njem prednosti in slabosti. V komunalnem podjetju Marjetica Koper med prednostmi izpostavljajo finančno spodbudo za pravilno odlaganje embalaže pijač in dodatna prevzemna mesta. “Na ta način bo občanom še lažje pravilno odlagati tovrstne odpadke,” menijo. Med slabostmi so poleg tveganja, da bi proizvajalci podražili svoje izdelke, tudi visoki stroški postavitve infrastrukture za vračanje prazne embalaže. “V občinah slovenske Istre imamo komunalna podjetja že postavljeno zelo razvejano in dobro razvito infrastrukturo za prevzem teh odpadkov. Obstoječi sistem tudi zelo dobro deluje.” Na Marjetici so ocenili, da bi lahko tudi z moderno mehansko sortirnico regijskega pomena povečali izplen odpadne plastične frakcije, bolje in lažje bi ločili tudi ostale frakcije, med njimi papir in steklo.

Proizvajalci pijač, povezani v Združenje industrije pijač pri GZS Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, so pred uvedbo sistema naročili posebno študijo, zavzemajo pa se tudi za posebno potrošniško analizo pred določitvijo primerne višine kavcije.

V kavcijskem sistemu vidijo številne dobrobiti za okolje in gospodarstvo, vseeno pa je treba pred njegovo uvedbo premostiti mnoge izzive, sporoča sekretarka združenja Petra Medved Djurašinović. Na vprašanje, kakšen sistem si želijo, odgovarja, da morajo biti jasno definirani materiali (plastenke do treh litrov in pločevinke), cilj mora biti 90-odstotna stopnja vračanja za posamezen material, sistem mora delovati neprofitno in stroškovno učinkovito, vanj morajo biti vključeni tudi trgovci, prevzemna mesta pa morajo biti jasno definirana in locirana. “Proizvajalcem pijač kot osrednjemu sektorju je treba omogočiti pravičen in zakonit dostop do recikliranih materialov, ki jih zajema kavcijski sistem, vključno s prednostnim dostopom za recikliran material, ki je primeren za ponoven stik z živili,” še poudarja Petra Medved Djurašinović.

---