Karl Erjavec: “Doma je vojska predmet dnevne politike”

“V tujini je Slovenska vojska cenjena, doma pa je predmet dnevne politike,” je prepričan obrambni minister Karl Erjavec, ki ga v petek čaka glasovanje o interpelaciji. Prepričan je, da se Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) spet zlorablja za politični obračun, zaradi česar se bo s pismom obrnil na predsednika državnega zbora.

LJUBLJANA > Očitki ministra Karla Erjavca o politizaciji vojske letijo na Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih službo (Knovs), potem ko je ta v četrtek zaslišala razrešenega poveljnika poveljstva sil Miho Škerbinca.

Spolitizirano dogajanje

Po zaslišanju je podpredsednik komisije Žan Mahnič javnosti sporočil, da dokumenti in Škerbinčeve besede postavljajo na laž Erjavca. Škerbinc naj namreč ne bi grdo govoril o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba Alenke Ermenc, pa tudi za nočno streljanje na Počku naj ne bi bil odgovoren. Slednje naj bi izhajalo iz poročila o izvajanju aktivnosti na vadišču, ki ga je Ermenčeva posredovala ministru. V njem je med drugim zapisala, da je Slovenska vojska dosledno izvajala vsa prejeta navodila in usmeritve vlade in ministrstva za obrambo.

Karl Erjavec

obrambni minister

“Govorice o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba so povzročile nemir v Slovenski vojski, širile pa so se tudi navzven, saj tuji vojaški atašeji svoje države informirajo o tem.”

Premier Marjan Šarec je v odgovor na te ugotovitve včeraj zjutraj dejal, da bosta morala minister in obrambno ministrstvo zadeve pojasniti. Minister in ministrstvo sta to naredila že čez kakšno uro; zavračanje očitkov iz interpelacije in spodbijanje ugotovitev Knovs je postalo dodatna in hkrati osrednja točka tiskovne konference, sicer namenjene predstavitvi ključnih nalog ministrstva v tem mandatu.

“To, kar počne Škerbinc, je vrh škodovanja Slovenski vojski, ker je spolitiziral svojo razrešitev,” trdi Erjavec. Informacije, ki jih ima minister, ne govorijo v prid temu, da je hotel Škerbinc zaščititi načelnico, ko so se pojavile govorice, da naj bi se psihično zlomila.

Erjavec tudi trdi, da poveljnik poveljstva ni imel odobritve za nočno streljanje na Počku, vojska pa ni upoštevala vladnega sklepa, ki naj bi prepovedoval streljanje s 120 milimetrskimi kalibri v katerem koli delu dneva.

Bela knjiga izhaja iz realnega stanja

Na ministrstvu ob robu konfliktov poteka tudi priprava bele knjige, v kateri bo država določila smer razvoja Slovenske vojske. Osnutek bele knjige o obrambi bodo v javno razpravo poslali konec junija, je napovedal njen glavni pisec, državni sekretar na obrambnem ministrstvu Klemen Grošelj. Bela knjiga bo med drugim opredelila cilje, obseg in strukturo vojske. “Dejstvo je, da nikoli nismo dosegli ciljne strukture, kot smo jo načrtovali v dokumentih,” pravi Grošelj. “Bela knjiga izhaja iz realnega stanja. Kader je eden ključnih elementov; ne moremo izvajati nabav, če nimamo vojakov, ki bi ravnali s tem orožjem.” Vojska bi morala imeti po sedanjih kadrovskih načrtih v stalni sestavi 7600 pripadnikov, ima pa jih več kot tisoč manj.

Na vprašanje, kolikšno stalno sestavo bodo predvideli v beli knjigi, je Grošelj povedal, da so na podlagi trendov v zadnjih 15 letih in primerjav z drugimi državami, članicami Nata, prišli do nove izhodiščne številke. Članice Nata imajo na milijon prebivalcev med 3100 in 3200 pripadnikov vojske, je pojasnil in dodal, da je naš dolgoletni trend pod 7000.

45 dni za vstop, tri leta za izstop

Z nalogo, kako privabiti nove kadre, vojakom po 45. letu starosti pa omogočiti ustrezen izstop iz vojske, se ukvarja delovna skupina pod vodstvom Boštjana Šefica. Med drugim želijo skrajšati postopke zaposlovanja v vojski s trenutnih 90 ali sto dni na 45 dni. Na drugi strani bi podaljšali postopek odhoda iz vojske. Namesto nekaj mesecev bi dali zaposlenim na voljo nekaj let, da se seznanijo in pripravijo na nove karierne možnosti. Izboljšati želijo ureditev na področju odpravnin, razmišljajo pa tudi o izplačevanju rent. Vojakom, ki so se specializirali za katero od del, bi morda lahko omogočili, da ostanejo v vojski tudi po 45. letu.

Med predlogi, kako izboljšati kadrovsko sliko vojske, je tudi, da vstopa v vojsko ne bi več pogojevali z izobrazbo, ampak le s polnoletnostjo, nato pa mladim omogočili, da šolanje končajo med delom.

Plačno politiko bi izboljševali znotraj obstoječega plačnega sistema, z nagrajevanjem, dodatkom za dosegljivost, bonitetami, dostopom do službenih stanovanj in podobnim.

---