Izredni odstrel je bolj gašenje požara kot uravnavanje populacije

Vlada bo danes odločala o interventnem odstrelu 175 medvedov in enajstih volkov. Izkazalo se je namreč, da neizvajanje rednega odvzema medvedov in volkov kmetom povzroča vse hujše izgube. A tudi stroka opozarja, da je to le gašenje požara, ne pa sistemsko uravnavanje populacije.

Število medvedov v Sloveniji kljub odstrelu v preteklih letih 
narašča. Foto: Silva Križman
Število medvedov v Sloveniji kljub odstrelu v preteklih letih narašča. Foto: Silva Križman

SLOVENIJA, PRIMORSKA > “Ta ukrep ni to, kar prosimo kmetje. To je samo tisto, kar je zavrnilo upravno sodišče, le izredni odstrel, številka je manjša, ko bi bila pri rednem odvzemu,” opozarja Florjan Peternelj, kmet iz Brkinov, ki letošnjo pomlad z grozo preživlja noči in jutra, ko ga na pašniku pričakajo posledice volčjih pokolov: “Šest telet in ena krava,” našteje davek, ki so ga njegova kmetija in domače živali samo v zadnjih mesecih plačali volkovom.

In volkovi pri njem za letos še zdaleč niso rekli zadnje besede: “Pred nekaj dnevi je hodil okrog pašnika ob enih ponoči. Če ne bi prišli pravočasno in ga pregnali, se ne bi dobro končalo. A to je le začasno, Zagotovo se bo še vrnil. Volk je zelo pametna žival, dobro opazuje, dobro sliši in dobro voha. Tudi do 30-krat gre okrog pašnika, da vse naštudira,” dodaja.

Za domače živali nevarni predvsem posamezni volkovi

Po Peterneljevih večletnih opažanjih in sobivanju z volkovi meni, da za škodo v kmetijstvu niso problematični urejeni tropi, ki živijo v gozdu, temveč posamezni volkovi, ki jih osnovni trop izloči, ko ima samica mladiče in na ozemlju, kjer si trop zagotavlja hrano, te zmanjka za vse, zato posamezne volkove napodijo. Ti “osamelci” si potem skupaj s še enim ali dvema volkovoma iščejo lažji plen, saj pri lovljenju divjadi v manjšem številu niso uspešni: “Zato prihajajo bliže naseljem in napadajo domače živali, ki so lažji plen,” je prepričan Peternelj.

Podobno ugotavljajo tudi znanstveniki, ki že več let preučujejo številčnost, razširjenost in obnašanje medvedov in volkov, tudi v projektih, Life Dinaralp Bear in Slowolf. Če trop v nekem prostoru ne povzroča velikih konfliktov, je najbolj smiseln odstrel mlajših volkov, ki bi se v iskanju hrane razširili na nova območja, pravi Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je dejavno sodeloval tudi v obeh projektih. “Če pa trop povzroča konflikte, kot se letos dogaja na Blokah, je smiselno poseči v vedenje tega tropa,” še dodaja.

Število zveri tudi ob odstrelu narašča

Glede predloga vlade za izredni odvzem 200 medvedov (175 z odstrelom, 25 jih v povprečju pogine v prometu ali drugod) in enajstih volkov pravi, da ta sledi smernicam zavoda za gozdove, ki bdi nad stanjem populacije in skrbno načrtuje njeno uravnavanje. Oba projekta sta pokazala, da število medvedov in volkov v Sloveniji v zadnjih letih dokaj hitro narašča, kljub odstrelu. “Število volkov se je v Sloveniji v zadnjih devetih letih skoraj podvojilo, s 40 v sezoni 2009/2010 na 75 v sezoni 2017/18,” navaja Černe. Zato je tudi stališče Zavoda za gozdove jasno: po eni strani skrbeti za ohranjanje ugodnega stanja obeh vrst, na drugi strani pa uravnavati njuno populacijo tudi z nadzorovanim odstrelom.

Temu pritrjuje tudi Andrej Sila iz sežanske območne enote Zavoda za gozdove, ki pa o današnjem interventnem zakonu opozarja, da je to le gašenje požara, ne pa sistemsko uravnavanje populacije, saj rednega odvzema zaradi pritožb na upravnem sodišču že nekaj časa ni.

Tokratni interventni ukrep tudi ne prihaja ob pravem letnem času. Redni odvzemi so se ponavadi izvajali od prvega septembra do zadnjega aprila. Poleti je odstrel zelo vprašljiv, zato se bo interventni odstrel zagotovo zavlekel precej v prihodnje leto, meni Sila. Interventni zakon bo predvidoma sicer veljal do septembra 2020.

Porušeno naravno ravnovesje

Bodo pa tudi na območju sežanske enote zavoda odstrel usmerjali čim bolj smiselno: “Izvajanje bomo usmerili v kraje, kjer je največ težav: v Čičarijo, okolico Kozine, Golaca in Podgrada, v Brkine. Deloma tudi v okolico Senožeč, kjer je številčnost medvedov velika, ni pa zelo veliko škod,” pojasnjuje Sila.

Glede volkov pa dodaja: “Na našem območju imamo dva tropa. Na Vremščici je zelo močan in dela veliko škode, drugi je na Slavniku, a tisti je vezan tudi na Hrvaško.” Da bi pod streli res padli samo najbolj problematični volkovi, je težko zagotoviti, “vsekakor pa bomo sile usmerili v okolice pašnikov, ne pa v gozd,” zatrjuje Sila.

Peternelj, ki se je pridružil civilnim iniciativam kmetov, ki iz obupa vznikajo na območjih prebivanja velikih zveri, sicer meni, da je interventni zakon premalo in da kmetje zahtevajo sistemsko ureditev te problematike. “Če tega ne bo, imamo v petih letih lahko 3000 medvedov in kdo ve koliko volkov. Pa še rise. Za vse zmanjkuje hrane. En ris poje 50 srn na leto, enemu volku zadošča srna za štiri do pet dni. “


Najbolj brano