Iz sindikalnih vrst novi pozivi in predlogi za sedmi protikoronski zakon

Iz sindikalnih vrst prihajajo novi pozivi in predlogi vladi ob pripravi predloga sedmega protikoronskega zakona. Svoje so predstavili v KSS Pergam, Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije in Sindikatu obrti in podjetništva. Kritični so tudi, ker niso vključeni v pripravo protikoronske zakonodaje, dosedanji ukrepi pa da niso zadostni.

LJUBLJANA > V Konfederaciji sindikatov Slovenije (KSS) Pergam ugotavljajo, da se ponavlja zgodba sprejemanja preteklih protikoronskih zakonov z izključevanjem sindikatov iz postopka priprave in usklajevanja rešitev interventnih ukrepov. "Takšen način postaja ustaljen vzorec, ki je za KSS Pergam popolnoma nesprejemljiv," dodajajo v sindikalni zvezi.

Delodajalci vključeni v pripravo in usklajevanje zakonodaje, sindikati pa ne

Podobno kot v sredo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo na po njihovih besedah neenakopravno obravnavo socialnih partnerjev, kjer so delodajalci za razliko od sindikatov vključeni v pripravo in usklajevanje zakonodaje. Tako se je zgodilo ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona, enako pa se ponavlja v primeru sedmega, ocenjujejo.

Takšno ravnanje se jim zdi zavržno glede na to, da so sindikati po njihovih zagotovilih pravočasno in večkrat pozivali in predlagali ustanovitev pogajalske skupine za sedmi protikrizni zakon, čemur pa naj bi vladna stran, na čelu z ministrstvom za delo nasprotovala.

Osrednje mesto za socialni dialog je Ekonomsko socialni svet (ESS), poudarjajo v KSS Pergam in vlado pozivajo, da akte, ki spadajo v pristojnost ESS, tam tudi usklajuje. "Če pa se je vlada odločila, da ne namerava več delovati v okviru ESS in spoštovati njegovih pravil, pa naj nam to nedvoumno sporoči," sporočajo.

V KSS Pergam tako pričakujejo takojšnjo vključitev socialnih partnerjev v pripravo in usklajevanje predloga sedmega protikoronskega zakona, aktivno vključevanje socialnih partnerjev v oceno učinkovitosti prejšnjih pritikriznih zakonov in sodelovanje sindikalne strani pri pripravi morebitnih novih interventnih ukrepov.

Proti vključitvi predloga zamrznitve minimalne plače v sedmi protikoronski zakon

Tako kot ZSSS tudi v Pergamu ostro nasprotujejo vključitvi predloga zamrznitve minimalne plače v sedmi protikoronski zakon, na kar so skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami opozorili že ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona, ko so se takšni predlogi na strani delodajalcev že pojavljali. "Predlogom v smeri zamrznitve bomo nasprotovali z vsemi zakonitimi sredstvi," napovedujejo.

V KSS Pergamu so oblikovali tudi 28 predlogov za vključitev v sedmi protikoronski zakon. V sindikalni zvezi pričakujejo, da bodo predlogi predmet obravnave tako znotraj posameznih ministrstev, ki pripravljajo predloge za sedmi protikoronski zakon, kot predvsem v okviru usklajevanja s socialnimi partnerji znotraj ESS.

Predlogi Sindikata delavcev gostinstva in turizma preslišani

V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije medtem poudarjajo, da pri sprejemanju protikoronskih zakonov samostojno in v okviru krovne organizacije ZSSS sodelujejo pri predlogih ukrepov ob sprejemanju, a je bila večina predlogov do zdaj po njihovih navedbah preslišana in neupoštevana.

Izpostavljajo resne posledice, ki jih ima koronska kriza za panogo in delovna mesta v njej, obenem pa poudarjajo, da še vedno niso bili sprejeti ukrepi, ki bi omogočali delodajalcem v gostinstvu in turizmu, da se čim več družb ohrani pri življenju in preprečili odpuščanja.

Javno razpoložljivi podatki o gibanjih v panogi so po njihovem prepričanju pokazatelj, da "ukrepi, ki jih država sprejema, niso zadostni niti dovolj učinkoviti, še manj pa pravočasni, predvsem za panogo gostinstva in turizma". O tem, dodajajo, pričajo predvsem podatki o naraščajočem številu brezposelnih in ugašanju podjetij v panogi. Zato tudi oni od vlade zahtevajo vrsto dodatnih ukrepov za pomoč sektorju.

V Sindikatu obrti in podjetništva zaznavajo rast dela na črno

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, ki predstavlja 145.000 delavcev v obrti in malem gospodarstvu, medtem poziva k takojšnjemu premišljenemu odprtju večine obrtnih dejavnosti, predvsem pa to po njihovih navedbah velja za frizerske in kozmetične salone, zlatarje, cvetličarje, vrtnarje, avtopralnice in vsaj delno gostince.

Pridružujejo se oceni Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da je glede na trenutne epidemiološke razmere jasno, da omenjene dejavnosti niso vplivale na porast okužb, dokler so delovale zakonito. Tudi v sindikatu že dlje časa zaznavajo rast dela na črno na terenu, pri katerem se varnostni ukrepi ne upoštevajo. "Zapisano gre v škodo delavcev, države in celotne regulirane dejavnosti omenjenega dela gospodarstva, sploh pa gre v škodo (javnega) zdravja," opozarjajo. Tudi oni imajo vrsto predlogov za vlado.

---